Mladi, trinpolletni žrebci pridejo iz črede v hlev za treniranje, kjer se določeno obdobje privajajo na novo okolje in kjer poteka delo najprej na lonži, tako da žrebci pridobijo zaupanje. Izredno pozornost se posveča ravnanju z žrebci, s čimer postanejo žrebci poslušni in spoznajo dejstva zadrževanja ali priganjanja. V tej fazi dela pridobijo pravilno držo ter enakomerne in uravnotežene hode. Kasneje žrebce zajahajo in tedaj morajo sprejeti in se naučiti nositi v naravni drži jahačevo težo, izboljševati ravnotežje in se spoznati z jahačevimi dejstvi. Delo poteka večji del v kasu, sprva v lahkem jahanju, konj postane lahkoten, sproščen in okreten. V tem času se prične delo v galopu. Po končanem okvirnem prvem letu šolanja se opravi selekcija. Samo žrebci, ki po zunanjem videzu in značaju ustrezajo strogim zahtevam selekcije, ki so se pri delu dobro razvili, lahko nadaljujejo klasično šolo jahanja.
V drugem letu oziroma obdobju je trening usmerjen v spoznavanje in razvoj telesnih in duševnih lastnosti konja, v povečevanje zdržljivosti, sproščenosti, elastičnosti, gibljivosti, ki ga karakterizira zamah in lahkotnost. Žrebci v tem času dosežejo pravilen naslon in solidno zbranost, razvijajo odrivno in nosilno moč zadnjih nog. Koraki postanejo v vseh hitrostih enakomerni in ritmični. Žrebci se naučijo vaj kot so zavoji, veliki krogi , osmice, obratov okrog zadnjih nog, odstopanja, pravilnih prehodov v galop in stranhodov.
Ponovno sledi ocenitev poslušnosti, dojemljivosti, razvitosti in zunanjega videza konj in s tem povezana selekcija.
V nadaljnjem delu, ko se prične z učenjem visoke šole, se posveča pozornost čistim tempom, jasnim prehodom iz enega tempa v drugi, veliko časa se posveča delu v galopu. Sledi šolanje korektnih menjav galopa v skoku, serije menjav na določeno število galopskih skokov in končno piruete. Poudarek je na čim bolj korektnih izvedbah vaj, ki se jih je konj naučil že v prejšnjih obdobjih, dovršeni zavoji in krogi, stranhodi, odstopanje. Sledi še šolanje konj v izvajanju piaffa (kas na mestu) in passaga (lebdeči kas), sprva na roki in nato pod jahačem.
V zadnjem letu šolanja se razvijajo pri žrebcih figure visoke šole do popolnosti, zlasti še menjave galopa v skoku na vsak korak. S tem je končano šolanje umetnosti jahanja na tleh in se prične z delom šole nad zemljo kot so elementi levade, courbette, capriole, pesade, ki so pravzaprav odlika lipicanskega konja. Učenje poteka najprej na rokah in šele kasneje pod jahačem.
Podobno kot žrebci morajo skozi šolanje tudi kobile vendar v največji meri skozi šolanje vožnje. Pri starosti treh let in pol razvrstijo žrebice v hlev za vozni trening. Tu se najprej prav tako lonžirajo, preizkušajo pod sedlom in kasneje privajajo na vozno opremo. Sledi vpreganje žrebic samostojno in kasneje ob izšolani kobili. Kobile se učijo poslušnosti in dejstev vožnje, šele nato lahko vozijo mlade kobile skupaj. Šolanje vožnje poteka v dvovpregah in štirivpregah.
Šolanje tako žrebcev kot kobil služi za test delovnih sposobnosti lipicanskih konj in za odbiro plemenskih živali.