Zagreb, Hrvaška, 4. 5. 2015

Černigojeva umetniška dela iz Galerije Avgusta Černigoja v Lipici prvič razstavljena v tujini

V Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu bodo na Dan Evrope, 9. maja, odprli razstavo Bauhaus – mreženje idej in praks (BauNet), posvečeno umetnikom jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na priznani mednarodni šoli za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost Bauhaus v Weimarju v Nemčiji.  Razstavljena bodo tudi štiri umetniška dela Avgusta Černigoja iz istoimenske galerije v Lipici, ki hrani obsežen opus 1.355 Černigojevih del.

Vsa štiri dela - Kontrareljef, Klinika, Wien Kolin in El - so rekonstrukcije izvirnih objektov, nastalih leta 1924, ko se je Černigoj iz Bauhausa preko Münchna vrnil v Ljubljano. V takratnem obdobju je omenjena dela - objekte pripravil za svojo prvo konstruktivistično razstavo, odprto v telovadnici Tehniške srednje šole v Ljubljani od 15. do 25. avgusta 1924.

V. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak je odprtje razstave pozdravil: »Dela, ki sodijo v osrednjo oziroma stalno zbirko Galerije Avgusta Černigoja, bodo tokrat prvič razstavljena izven meja Slovenije, zato pomeni odprtje razstave v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu pomembno prelomnico in izkaz naše zaveze za promocijo dediščine Avgusta Černigoja, ki je tudi v današnjem času izredno zanimiva in aktualna.«

Odprtje razstave bo osrednji dogodek projekta Bauhaus – mreženje idej in praks (BauNet))/Bauhaus – Networking Ideas and Practice (BauNet), v katerem poleg vodilnega partnerja Muzeja sodobne umetnosti iz Zagreba, že več kot leto dni sodelujejo tudi Muzej Joanneum iz avstrijskega Gradca, Akademija likovnih umetnosti iz Sarajeva in Loški muzej iz Škofje loke, s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Visoka pokroviteljica razstave bo predsednice Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović. Razstavljenih bo več kot 300 del – od slik do grafik, risb, objektov, fotografij in filmov - ki izvirajo iz cele vrste zbirk. Med njimi so tudi Stiftung Bauhaus Dessau, Bauhaus Archiv Berlin, Bauhaus-Universität Weimar, Narodni muzej Beograd ter zasebne zbirke iz Nemčije in Hrvaške.

Med predstavljenimi avtorji bodo tudi: arhitekt Selman Selmanagić, po rodu iz Sarajeva, in trije hrvaški avtorji: umetnica tkanja Otti Berger, fotografinja Ivana Tomljenović Meller in arhitekt Gustav Bohutinsky. Pretekle raziskave so namreč pokazale, da na Bauahusu ni bilo drugih študentov iz jugovzhodne Evrope. Bodo pa ob delih študentov predstavljena dela njihovih učiteljev, to so: Marcel Breuer, Vasilij Kandinski, Paul Klee, Hannes Meyer, Lászlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer.

Likovni umetnik Avgust Černigoj je bil edini slovenski umetnik, ki se je šolal na znameniti šoli Bauhaus. Ta priznana šola je bila ustanovljena leta 1919 v nemškem Weimarju, kjer je bil Černigoj v neposrednem stiku z umetniki, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer. Svoj ustvarjalni vrhunec je šola dosegla med letoma 1925 in 1932, ko je delovala v Dessau in postala sinonim za evropsko gibanje zgodovinske avantgarde. V svoji zadnji fazi je bila šola locirana v Berlinu, kjer jo je leta 1933 ukinila nacistična oblast.

Pri opisovanju Bauhausa ostajajo ključne besede: skupno življenje in delo študentov in učiteljev, sinteza teorije in prakse v učnem procesu, eksperimentiranje z različnimi likovnimi mediji, mobilnost umetnikov med študijem ter mreženje idej in praks preko aktivnosti šole, kasneje pa tudi preko vplivov in refleksij na Bauhaus, katerega dosežki in pomen imajo vpliv tudi na današnji svet.

Zato je glavni cilj projekta Bauhaus -BAUNET, ki se bo zaključil oktobra, temeljito raziskati in predstaviti aktivnosti in medsebojna razmerja med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na Bauhausu ter vplive te znane šole na umetniške prakse v jugovzhodni Evropi,v petdesetih letih 20. stoletja.