6. Ex-tempore Kras

Park Škocjanske jame, Park vojaške zgodovine in Kobilarna Lipica že od leta 2016 sodelujemo pod skupnim imenom “Trio kraških znamenitosti”. V Kobilarni Lipica smo danes slavnostno podpisali nov sporazum, s katerim smo se zavezali k nadgradnji partnerstva s skupno promocijo in ugodnostmi za obiskovalce. Direktorica Direktorata za turizem, ga. Ksenija Flegar je Trio označila za primer dobre prakse v slovenskem turizmu.

Prvi sporazum smo partnerji podpisali 12. maja 2016 in si kot cilj postavili združitev turistične ponudbe v nove skupne produkte, povečanje števila in zadovoljstva obiskovalcev. Skupna promocija in ugodnosti za turiste sta prinesla odlične rezultate. “Sploh v času epidemije smo spoznali, da smo na pravi poti. Zato želimo partnerstvo še nadgraditi,” je povedal Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame, Slovenija.

V Kobilarni Lipica smo julija lani otvorili Hotel Maestoso, ki navdušuje tako domače kot tuje goste. Direktorica Holdinga Kobilarne Lipica mag. Tatjana Vošinek Pucer meni, da je hotel le predpogoj za dolgoročni razvoj turizma. “Če želimo, da se gostje na Krasu zadržijo več dni, jim moramo ponuditi vsebino. To pa prinaša Trio kraških znamenitosti,” je zatrdila.

Skupna promocija zmanjšuje stroške, hkrati pa krepi znamko Tria in promovira Kras kot turistično destinacijo. V letošnjem letu bodo tako partnerji postavili kar tri obcestne plakate velikega formata, ki bodo vabili k obisku Tria kraških znamenitosti.

“Naše zavezništvo prinaša tudi posebne ugodnosti za obiskovalce. V Triu bomo namreč priznali 25-odstotni popust vsem, ki nas bodo obiskali z manj kot tri mesece staro vstopnico drugega partnerja,” je naznanila direktorica Kobilarne Lipica.

“Verjamemo v to povezovanje, želimo si, da se nadaljuje in nadgrajuje. Poleg popusta, ki ga priznavamo obiskovalcem, vse bolj sodelujemo tudi na področju promocije in marketinga. Letos s Kobilarno Lipica pripravljamo tudi dokumentarni film o generalu Pattonu in njegovem reševanju lipicancev leta 1945,” je sporočil direktor Parka vojaške zgodovine Pivka, mag. Janko Boštjančič. Veselilo ga je, da so sporazum podpisali ravno na Mednarodni muzejski dan: “Navezovanje muzejske dejavnosti na turistično dejavnost je ključno za predstavljanje dediščine, saj so sicer muzeji zaprte institucije in namenjene same sebi. Park vojaške zgodovine je prav na tem področju naredil pomembne korake in je zato najbolj obiskan muzej v Sloveniji”.

V Škocjanskih jamah se še posebej zavzemajo za podaljšanje turistične sezone. Po besedah direktorja Ščuke morajo poleti število obiskovalcev omejiti, saj bodo le tako ohranili ta biser, ki je del svetovne dediščine UNESCO že od leta 1986. “Obiskovalci lahko vstopnice kupijo na spletni strani, kjer vidijo, ali so vstopnice na želeni dan obiska še na voljo. Vse pa vabimo v Škocjanske jame tudi jeseni in v zimskem času, ko je z manjšo gnečo in meglicami v jami obisk še bolj doživet,” je zatrdil Ščuka.

Slavnostni podpis novega sporazuma je spremljala tudi direktorica Direktorata za turizem, ga. Ksenija Flegar. Povedala je, da slovenski turizem žal nima še vzpostavljene sistemske organizacijske strukture. Zato je Trio kraških znamenitosti označila za primer dobre prakse, ki je v skladu z novo sprejeto strategijo razvoja slovenskega turizma. Ta je usmerjena k butičnemu zelenemu turizmu in sledi filozofiji “nekoliko več in veliko bolje”.

Direktorji vseh treh družb so podpisali sporazum in napovedali nadgradnjo sodelovanja v prihodnjih letih ter obiskovalce povabili k nadaljnjim dogodkom in obiskom. Prvič že v nedeljo, 22. maja, ko bodo v Lipici praznovali 442 let delovanja Kobilarne.

PR Kobilarna Lipica

Po enoletnem premoru se festival naravoslovnega in dediščinskega turizma vrača na Kras in v Brkine.

V maju in juniju se bo na Krasu in v Brkinih odvil že 5. Festival kraška gmajna, festival naravoslovnega in dediščinskega turizma. Kraška gmajna velja za eno najstarejših kulturnih krajin in eno izmed vročih točk biotske raznovrstnosti v Evropi in svetu, tu se že tisočletja tesno prepleta delo narave in ljudi.

S festivalom želimo vzpodbuditi zanimanje za spoznavanje te izjemne biotske pestrosti in kulturne dediščine, znanstvenega udejstvovanja in ustvarjalnosti. Ponudba kraške gmajne je izjemna, prav zato je festival sestavljan iz dveh sklopov: pomlad (maj, junij) in jesen (september, oktober).

V spomladanskem ciklu festivalskih dni, od 22. maja do 20. junija, se bodo v petih festivalskih vikendih na Krasu in v Brkinih odvijali različni tematski pohodi, kreativne delavnice, kulturne prireditve in kulinarični dogodki.

Letošnja osrednja tema festivala je odkrivanje lepote kraške pokrajine na svojevrsten način – opazovanjem, poslušanjem, tipanjem, vonjanjem in okušanjem.

Program Festivala kraška gmajna – pomlad:

Prvi festivalski konec tedna (22. in 23. maj):

V prvi festivalski vikend bomo vstopili z vodenim botaničnih sprehodom skozi Štanjel in čas in se spoznali s prazgodovinskimi plastmi kraja in uporabnimi rastlinami, ki so se ohranile do danes. V nedeljo se bomo, tudi v Štanjelu, podali na kulinarično-glasbeno doživetje divjih okusov in zvoka kraške gmajne. Vodeni ogledi Zvočne galerije in glasbeni koncert bodo pričarali edinstven zvok, ki ga ponuja kraški kamen.

Drugi festivalski konec tedna (29. in 30. maj):

Festival bomo v soboto  in nedeljo nadaljevali v Novi vasi, kjer bo dišalo po sveže pripravljenih jedeh iz slastnih divjih poganjkov, s katerimi boste učinkovito prečistili telo po zimskem spanju. Željni odkrivanja skrivnosti priprave in uporabe zelišč in dišavnic, ki ohranjajo vitalnost in zdravje, pa se bomo odpravili na Zeliščno kmetijo Rogelja v Vojščici.

Tretji festivalski konec tedna (5. in 6. junij):

V soboto, 5. junija, bomo v Interpretacijskem centru kraške vegetacije, v Botaničnem vrtu Sežana, na svojevrsten način – z opazovanjem, posluhom, tipom in vonjanjem odkrivali lepote kraške pokrajine, ter vtise o Krasu ujeli še v stekleničko svojega parfuma. V nedeljo, 6. junija, se bomo na čudovitem posestvu Lipice podali na zvočno potovanje z gongi pod zvezdnatim nebom. Člane Zveze društev slepih in slabovidnih bo pričakalo nepozabno doživetje vodenega stika z lipicanci in čutno spoznavanje izjemnega naravnega in ekološkega območja Živega muzeja Krasa.

Četrti festivalski konec tedna (12. in 13. junij):

Sproščujoč festivalski konec tedna bodo začeli otroci osnovnih šol in vrtcev s Krasa z obeh strani meje, skupaj s starši, s celodnevno akcijo popravila suhega zidu. V nedeljo, 13. junija, pa se bomo odpravili na pohod po Krasoslovno-naravoslovni učni poti skupaj s poznavalko s področja vodenja izobraževanj čuječnosti in senzibilizacije do okolja in dediščine, ga. Karin Lavin.

Peti festivalski konec tedna (18.,19. in 20. junij):

V petek, 18. junija, se bomo sprehodili preko kraške gmajne, vse do mogočne ledenice ob cesti v vas Kačiče-Pared, kjer bomo spoznavali kraške pojave in kraške dobrote Turistične kmetije Vrbin.

Sobota, 19. junija, bo v znamenju poglobljenih odnosov med ljudmi in Zemljinim vesoljem, ki ga bomo spoznavali skozi oči Marka Pogačnika, Unescovega umetnika za mir.

V nedeljo, 20. junija, nam bo v Parku Škocjanske jame, priznani botanik Andrej Seliškar približal pisani svet gmajne in razkril marsikatero zanimivost iz življenja kraških rastlin.

Vsi dogodki festivalskega dogajanja se bodo odvijali v skladu s priporočili in ukrepi NIJZ. V kolikor razmere ne bodo dopuščale izvedbe dogodka, bo le ta odpovedan.

Po enoletnem premoru se festival naravoslovnega in dediščinskega turizma vrača na Kras in v Brkine.

vgust Černigoj, utemeljitelj konstruktivizma na Slovenskem in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti, je med pionirji izdelave kolaža in asemblaža tudi v prostoru Srednje Evrope. Zato pripada Černigojevim delom prav posebno mesto na 9. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti, ki bo v Kranju potekal pod naslovom Lepljenka, kolaž in asemblaž: reciklirane zgodbe.

Černigojeva dela bodo na ogled na posebni razstavi v Mali galeriji Likovnega društva Kranj, skupaj z deli francosko-ameriškega ustvarjalca Armana Fernandeza, ki v svetovni likovni umetnosti predstavlja eno od osrednjih figur novega realizma. Likovno društvo Kranj je pod umetniškim vodstvom mag. Klavdija Tutte, skupaj z Zavodom za turizem in kulturo Kranj, Mestno občino Kranj in Gorenjskim muzejem postavilo na ogled dela skoraj 100 avtorjev iz Evrope, Azije in Južne Amerike.

Avgusta Černigoja, ki se je rodil 24. avgusta 1898 v Trstu, sta kolaž in asemblaž pritegnila že v zgodnjih 20-ih letih. Ko na likovni akademiji v Muenchnu niso sprejeli njegovih konstruktivističnih asemblažev in naprednih likovih eksperimentov, se je odločil, da bo svojo vizijo razvijal na znameniti umetnostni šoli Bauhaus v Weimarju, kjer je kmalu dobil potrditev svoje ustvarjalne poti.

Kolaže in asemblaže je ustvarjal tudi v 60-ih letih, ko je pod vplivom neodadaizma črpal iz svoje avantgardne umetnosti. Znova se je kolažem in objektom posvetil konec 60-ih let, v njegovih delih iz tega obdobja je čutiti socialno in tudi politično angažiranost, sarkazem, zanimanje za dogajanje v svetu in željo prenesti vse to v svoj svet, poln idej, življenjske modrosti in svojstvenega pojmovanja človeka.

Mnogih kolažev ni naslovil, so pa zato okrepljeni z drugimi likovnimi tehnikami od olja do pastela in risbe, medtem ko je pri ustvarjanju asemblažev Černigoj uporabljal predvsem najdene, pogosto celo zavržene in vsakdanje predmete. Njegovi asemblaži so v bistvu manjši objekti, ki so lahko povsem skulpturalni, je razstavi na pot zapisal mag. Davor Kernel iz Goriškega muzeja, kustos Galerije Avgusta Černigoja.

»Umetnost Avgusta Černigoja je vselej živa, privlačna in aktualna, zato nas veseli, da bodo umetnika v prihodnjih dneh pobližje spoznali tudi obiskovalci 9. Mednarodnega festivala likovnih umetnosti v Kranju,« je pestro festivalsko dogajanje pospremil direktor Kobilarne Lipica Matej Oset.

9. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj

9. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj vabi k sprehodom po 18 festivalskih prizoriščih od 1. oktobra do 3. novembra. V teh dneh bo organiziranih več vodenih ogledov, dogajanje bo potekalo v skladu z navodili NIJZ. Več o 9. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj:  https://bit.ly/2HAUJhP 

Galerija Avgusta Černigoja v Lipici

Avgust Černigoj je zadnja leta svojega izjemno ustvarjalnega življenja preživel v Kobilarni Lipica in kobilarni zapustil izjemen opus svojih 1.358 umetniških del. Izbrana dela so na ogled v Galeriji Avgusta Černigoja, ki jo je v umetnikovem duhu zasnovala skupina Novi kolektivizem.

Kolaž in asemblaž

Kolaž je umetniško delo, ustvarjeno kot sestavljanka iz različnih materialov in oblik, ki oblikujejo povsem novo formo. Asemblaž je tridimenzionalno likovno delo, sestavljeno iz medsebojno povezanih elementov – praviloma najdenih materialov, predmetov in objektov – v prostostoječe prostorske aranžmaje.

Kolaž med umetnostjo in popularno kulturo

»Kolaži iz različnih obdobij ustvarjanja pri Černigoju vselej spodbujajo razmišljanje o tem, kaj je umetniško delo. Nenazadnje je kolaž kot likovna tehnika spreobrnil razumevanje umetnosti in s tem zabrisal ločnico med umetniškim delom in popularno kulturo.» mag. Davor Kernel

Bele lipicanske kobile iz Kobilarne Lipica so v vsej svoji lepoti pridirjale na odprtje 30. mednarodne spletne konference The Web Conference. Ta svetovni forum o razvoju spleta in z njim povezanih tehnologij povezuje raziskovalce, znanstvenike, vizionarje in poslovni svet. Konferenca je bila sprva predvidena v Ljubljani, vendar bo do 23. aprila potekala preko spletnih povezav, kjer eleganco lipicancev skozi vizualno umetnost premierno predstavlja ambasadorka teh plemenitih konj Alenka Slavinec.

Premiera poetične vizualne pripovedi o lipicancih avtorice Alenke Slavinec je bila na včerajšnjem otvoritvenem večeru The Web Conference, intimno srečanje umetnice z belimi konji pa se začne zjutraj, ob sončnem vzhodu sredi prostranega lipiškega posestva. Vizualna pripoved vabi na popotovanje skozi čas, od prvih lipicancev, pred več kot 440 leti, vse do danes, ko ob pogledu v oči belega konja preprosto ni druge možnosti, kot da se odpre srce. Tako avtorica začuti mir, radost in srečo, ob popolni enosti narave in človeka.

Z vizualnim popotovanjem, z roko v roki z dušo lipicanca, Alenka Slavinec nadaljuje umetniški projekt, posvečen lipicanskemu konju, ki se je začel ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije leta 2011 z odprtjem fotografske razstave SLOVENIA IN US Lipizzaner Horses by Alenka SLAVINEC.

Od takrat je razstava obkrožila svet, na ogled je bila v 11 državah, več kot 50-krat. Letos, ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, sta se lepota in plemenitost lipicancev dotaknili tudi udeležencev mednarodne spletne konference The Web Conference, ki se je začela leta 1994 v raziskovalnem središču CERN v Švici in poteka pod okriljem IW3C2, Inštituta Jožefa Štefana, Univerze v Stanfordu, Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco UNESCA (IRCAI) in družbe Videolectures.net s podporo tehnoloških velikanov, kot so Microsoft, Amazon, Google in Facebook.

Poetična vizualna pripoved o lipicancih avtorice Alenke Slavinec bo po včerajšnji premieri vabila k srečanju z lipicanci tudi na spletu.

Po enoletnem premoru se festival naravoslovnega in dediščinskega turizma vrača na Kras in v Brkine.

V maju in juniju se bo na Krasu in v Brkinih odvil že 5. Festival kraška gmajna, festival naravoslovnega in dediščinskega turizma. Kraška gmajna velja za eno najstarejših kulturnih krajin in eno izmed vročih točk biotske raznovrstnosti v Evropi in svetu, tu se že tisočletja tesno prepleta delo narave in ljudi.

S festivalom želimo vzpodbuditi zanimanje za spoznavanje te izjemne biotske pestrosti in kulturne dediščine, znanstvenega udejstvovanja in ustvarjalnosti. Ponudba kraške gmajne je izjemna, prav zato je festival sestavljan iz dveh sklopov: pomlad (maj, junij) in jesen (september, oktober).

V spomladanskem ciklu festivalskih dni, od 22. maja do 20. junija, se bodo v petih festivalskih vikendih na Krasu in v Brkinih odvijali različni tematski pohodi, kreativne delavnice, kulturne prireditve in kulinarični dogodki.

Letošnja osrednja tema festivala je odkrivanje lepote kraške pokrajine na svojevrsten način – opazovanjem, poslušanjem, tipanjem, vonjanjem in okušanjem.

Program in doživetja Dneva lipicanca, 23. maja

Vsi dogodki festivalskega dogajanja se bodo odvijali v skladu s priporočili in ukrepi NIJZ. V kolikor razmere ne bodo dopuščale izvedbe dogodka, bo le ta odpovedan.

Po enoletnem premoru se festival naravoslovnega in dediščinskega turizma vrača na Kras in v Brkine.

Sveti Anton Padovanski je eden najbolj priljubljenih svetnikov, saj je zavetnik zaljubljencev, zakoncev, žensk in otrok, revežev, pa tudi popotnikov, pekov in rudarjev. Je priprošnjik za srečen porod, proti boleznim živali, brodolomu in vojnim stiskam, ki je živel med letoma 1195 in 1231.

Svetemu Antonu Padovanskemu posvečena cerkvica daje značilno podobo osrednjemu jedru Kobilarne Lipica in se nahaja nedaleč od najstarejšega hleva za lipicance, Velbance. Zgodovinski viri navajajo, da je tu stala že v 17. stoletju in da je današnjo podobo dobila v 19. stoletju. V zadnjih desetletjih je postala priljubljena lokacija poročnih obredov, god svetega Antona Padovanskega pa bo tokrat že drugič obeležila sveta maša.

V zelenem ambientu pred cerkvico bo sveto mašo v soboto, 12. junija, ob 10. uri daroval Božo Rustja z željo, da bi praznovanje preraslo v tradicionalen dogodek. Pobuda za obeležitev godu sicer je rezultat sodelovanja Kobilarne Lipica, Škofije Koper in Turistične zveze Slovenije, obenem pa je to dan, ko se lahko obiskovalci podajo na vodeno doživetje stika z lipicancem in ogled lipiškega posestva, obenem pa izvedo vse, kar jih zanima o najmlajših, igrivih žrebetih, ki so letos prišla na svet.

Zbrane je na sprejemu nagovoril veleposlanik Mirošič, ki je otroštvo preživel prav v krajih, kjer stoji kobilarna Lipica (izjava veleposlanika je v kolofonu). Pozdravni nagovor je podala tudi Direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer.  Sprejema se je udeležilo več kot 100 ljudi. Med gosti je bil tudi Steve McCarty, priznani ameriški glasbenik, ki se nadeja sodelovanja s Slovenijo.  Veleposlanik Mirošič je še izjavil, da bi rabi primer Lipice in ameriškega reševanja lipicancev, kar nam je omogočilo ohranitev tako pomembnega nacionalnega kulturnega zaklada, uporabili tudi za krepitev ameriško-slovenskih odnosov. 

“S filmom LOVE IN US ste se dotaknili mojega srca” je ena številnih pozitivnih in emocionalnih odzivov, ki jih je prejela umetnica Alenka Slavinec. “Ljubezen v nas je edina pot do resnične svobode in harmonije z življenjem. Razstava LOVE IN US govori o ljubezni do domovine, svobode, resnice in veselja do življenja ter zahvalnosti domovini. Počaščena sem, da lahko skozi svojo umetnost zastopam te vrednote, Lipicance in Slovenijo”, je izjavila umetnica po sprejemu na veleposlaništvu.

Pred 122 leti, 24. avgusta 1898, se je v Trstu rodil Avgust Černigoj, konstruktivist in eden najvidnejših predstavnikov slovenske avantgarde v likovni umetnosti. Bil je izjemen likovni ustvarjalec in edini slovenski umetnik, ki se je šolal na priznani šoli Bauhaus v nemškem Weimarju, kjer je bil v stiku z umetniki, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer.

Po vrnitvi v Ljubljano je postal utemeljitelj konstruktivizma na Slovenskem in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti, vselej korak pred časom. Bil je tudi tesni sodelavec in prijatelj pesnika Srečka Kosovela.

Zadnja leta svojega izjemno ustvarjalnega življenja je preživel v Kobilarni Lipica, na edinstvenem zelenem posestvu med belimi lipicanci. Zato je Kobilarni Lipica zapustil izjemen opus svojih 1.358 umetniških del. Izbrana dela so na ogled v Galeriji Avgusta Černigoja, ki jo je v umetnikovem duhu zasnovala skupina Novi kolektivizem.

Umetniška dela iz Galerije Avgusta Černigoja lahko v teh dneh pobližje spoznate v sproščenem vzdušju, ob ogledu zelenega posestva Lipice, ki je dom več kot 300 lipicancev. Obenem pa med 24. in 31. avgustom k ogledu vabi k ogledu digitalna pop-up galerija izbranih Černigojevih umetniških del.

Ustvarjalnost Avgusta Černigoja bo v teh dneh pozdravila obiskovalce tudi na družabnih omrežjih Kobilarne Lipica. Dela Avgusta Černigoja so namreč pred časom digitalizirali strokovnjaki Loškega muzeja iz Škofje Loke v okviru mednarodnega projekta Bauhaus – mreženje idej in prakse (BauNet). Digitalizacija tako omogoča lažji dostop do umetniških vsebin in njihovo bolj osebno doživljanje.

V letu, ko Kobilarna Lipica praznuje 440. obletnico, pa so obiskovalci prav posebno vabljeni, da si z vstopnico za ogled kobilarne ogledajo tudi Galerijo Avgusta Černigoja.