Likovni umetnik Avgust Černigoj, ki je svoj obsežen opus skoraj 1.400 del zapustil Kobilarni Lipica, je bil edini slovenski avtor, ki se je šolal na mednarodni šoli za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost Bauhaus. Ta priznana šola je bila ustanovljena leta 1919 v nemškem Weimarju, kjer je bil Avgust Černigoj v neposrednem stiku z umetniki, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer.

Šola Bauhaus je svoj ustvarjalni vrhunec je dosegla med letoma 1925 in 1932, ko je delovala v Dessau in postala sinonim za evropsko gibanje zgodovinske avantgarde. V svoji zadnji fazi je bila locirana v Berlinu, kjer jo je leta 1933 ukinila nacistična oblast.

Pri opisovanju Bauhausa ostajajo ključne besede: skupno življenje in delo študentov in učiteljev, sinteza teorije in prakse v učnem procesu, eksperimentiranje z različnimi likovnimi mediji, mobilnost umetnikov med študijem ter mreženje idej in praks preko aktivnosti šole, kasneje pa tudi preko vplivov in refleksij na Bauhaus, katerega dosežki in pomen imajo vpliv tudi na današnji svet.

Zato je bil Bauhaus v zadnjih letih predmet pomembnih projektov v Berlinu, New Yorku in Londonu, ki so pritegnili tako strokovno kot tudi širšo javnost. Prvi med njimi je bil berlinski Model Bauhaus (Bauhaus-Archiv/Martin Gropius-Bau, 2009), sledila sta Bauhaus 1919-1933: Workshps for Modernity (The Musum of Modern Art, New York, 2009-2010) in Bauhaus: Art as Life (Barbican, London, 2012).

Na območju Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije pa že leto dni poteka projekt Bauhaus – mreženje idej in praks (BauNet))/Bauhaus – Networking Ideas and Practice (BauNet), v katerem poleg vodilnega partnerja Muzeja sodobne umetnosti iz Zagreba sodelujejo muzej Joanneum iz avstrijskega Gradca, Akademija likovnih umetnosti iz Sarajeva in Loški muzej iz Škofje loke s podporo ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Koordinatorica projekta za Slovenijo Barbara Sterle Vurnik iz Loškega muzeja pojasnjuje: »Glavni cilj projekta je temeljito raziskati in predstaviti aktivnosti in medsebojna razmerja med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na priznani mednarodni šoli za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost – Bauhaus ter vplive te znane šole na umetniške prakse v petdesetih letih 20. stoletja v jugovzhodni Evropi.«

Poleg Avgusta Černigoja (1898, Trst – 1985, Sežana) je med njimi arhitekt Selman Selmanagić, po rodu iz Sarajeva, in trije hrvaški avtorji: umetnica tkanja Otti Berger, fotografinja Ivana Tomljenović Meller in arhitekt Gustav Bohutinsky. Obenem bo v projekt vključen še neraziskan opus arhitekta Huberta Hofmanna, rojenega leta 1904 v Berlinu, ki je po študiju na Bauhausu v petdesetih letih nadaljeval kariero na Tehnični univerzi v Gradcu. Pretekle raziskave so namreč pokazale, da na Bauahusu ni bilo drugih študentov iz jugovzhodne Evrope.

Del projekta bo raziskal tudi zgodovinske in politične povezave znotraj tega območja, ki so omogočale vplive Bauhausa na umetniške prakse v petdesetih letih 20. stoletja. V tem duhu se bo del raziskave osredotočil na aktivnosti in umetniška dela skupine EXAT 51, nastale v Zagrebu leta 1951.

V. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak pozdravlja začetek projektnih aktivnosti v Lipici: »V Galeriji Avgusta Černigoja v Lipici se je že začela digitalizacija del Avgusta Černigoja, tako razstavljenih  v stalni zbirki kot tudi shranjenih v depoju. Zadovoljni smo, ker bo Černigojev opus po zaključku projekta predstavljen na posebnem spletnem portalu. Vse o  projektu, njegovem poteku  in  aktivnostih pa je mogoče že sedaj spremljati na spletni strani www.baunet-info.com. Za Kobilarno Lipica je še posebno pomembno to, da bosta digitalizacija in objava gradiva iz Galerije Avgusta Černigoja prispevali k promociji tega pomembnega dela lipiške kulturne dediščine, ki je - kot znova potrjujejo ugotovitve projekta - izjemno aktualen in zanimiv za javnost.«

Temelj projekta Bauhaus – mreženje idej in praks (BauNet)/Bauhaus – Networking Ideas and Practice (BauNet) bodo obenem estetski in pedagoški koncepti šole Bauhaus, ki so se nanašali na vse umetniške discipline, oblikovanje, arhitekturo, gledališče in tudi multimedijske eksperimente.

Drugi bistveni poudarek vzgojno izobraževalnih aktivnosti na Bauhausu je bila sinteza umetnostne teorije in prakse preko kreativnih tečajev in delavnic na eni strani ter individualne prakse umetnikov na drugi. Zato je poseben del projekta usmerjen v preučevanje umetniških skupin in tendenc v petdesetih letih 20. stoletja v jugovzhodni Evropi, ki so se razvili pod neposrednim vplivom idej in praks Bauhausa ter tudi dediščine geometrične abstrakcije in avantgardnih gibanj prve polovice preteklega stoletja.

»Nedavne družbene in politične spremembe, ki so temeljito spremenile podobo evropskega kontinenta, kažejo na dejstvo, da so sodelovanje in inovativnost v teoriji in praksi, ki so ključni postulati delovanja Bauhausa,  enako pomembni za našo sedanjost in preteklost. Zato bi moral biti projekt Bauhaus – mreženje idej in praks razumljen izven ozkih meja umetnostne zgodovine, kot pozitiven primer multikulturne kreativne prakse,« ugotavljajo sodelujoči pri tem dvoletnem projektu,  ki se bo zaključil 30. oktobra 2015.