Lipica, 28. 11. 2014
Likovni
umetnik Avgust Černigoj, ki je svoj obsežen opus skoraj 1.400 del zapustil
Kobilarni Lipica, je bil edini slovenski avtor, ki se je šolal na mednarodni
šoli za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost Bauhaus. Ta priznana šola
je bila ustanovljena leta 1919 v nemškem Weimarju, kjer je bil Avgust Černigoj
v neposrednem stiku z umetniki, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij
Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer.
Šola Bauhaus
je svoj ustvarjalni vrhunec je dosegla med letoma 1925 in 1932, ko je delovala
v Dessau in postala sinonim za evropsko gibanje zgodovinske avantgarde. V svoji
zadnji fazi je bila locirana v Berlinu, kjer jo je leta 1933 ukinila nacistična
oblast.
Pri opisovanju
Bauhausa ostajajo ključne besede: skupno življenje in delo študentov in
učiteljev, sinteza teorije in prakse v učnem procesu, eksperimentiranje z
različnimi likovnimi mediji, mobilnost umetnikov med študijem ter mreženje idej
in praks preko aktivnosti šole, kasneje pa tudi preko vplivov in refleksij na
Bauhaus, katerega dosežki in pomen imajo vpliv tudi na današnji svet.
Zato je bil
Bauhaus v zadnjih letih predmet pomembnih projektov v Berlinu, New Yorku in
Londonu, ki so pritegnili tako strokovno kot tudi širšo javnost. Prvi med njimi
je bil berlinski Model Bauhaus (Bauhaus-Archiv/Martin Gropius-Bau,
2009), sledila sta Bauhaus 1919-1933: Workshps for Modernity (The Musum
of Modern Art, New York, 2009-2010) in Bauhaus: Art as Life (Barbican,
London, 2012).
Na območju
Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije pa že leto dni poteka
projekt Bauhaus – mreženje idej in praks (BauNet))/Bauhaus – Networking
Ideas and Practice (BauNet), v katerem poleg vodilnega partnerja Muzeja
sodobne umetnosti iz Zagreba sodelujejo muzej Joanneum iz avstrijskega Gradca,
Akademija likovnih umetnosti iz Sarajeva in Loški muzej iz Škofje loke s
podporo ministrstva za kulturo Republike Slovenije.
Koordinatorica
projekta za Slovenijo Barbara Sterle Vurnik iz Loškega muzeja pojasnjuje:
»Glavni cilj projekta je temeljito raziskati in predstaviti aktivnosti in
medsebojna razmerja med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na
priznani mednarodni šoli za arhitekturo, oblikovanje in vizualno umetnost –
Bauhaus ter vplive te znane šole na umetniške prakse v petdesetih letih 20.
stoletja v jugovzhodni Evropi.«
Poleg Avgusta
Černigoja (1898, Trst – 1985, Sežana) je med njimi arhitekt Selman Selmanagić,
po rodu iz Sarajeva, in trije hrvaški avtorji: umetnica tkanja Otti Berger,
fotografinja Ivana Tomljenović Meller in arhitekt Gustav Bohutinsky. Obenem bo
v projekt vključen še neraziskan opus arhitekta Huberta Hofmanna, rojenega leta
1904 v Berlinu, ki je po študiju na Bauhausu v petdesetih letih nadaljeval
kariero na Tehnični univerzi v Gradcu. Pretekle raziskave so namreč pokazale,
da na Bauahusu ni bilo drugih študentov iz jugovzhodne Evrope.
Del projekta
bo raziskal tudi zgodovinske in politične povezave znotraj tega območja, ki so
omogočale vplive Bauhausa na umetniške prakse v petdesetih letih 20. stoletja.
V tem duhu se bo del raziskave osredotočil na aktivnosti in umetniška dela
skupine EXAT 51, nastale v Zagrebu leta 1951.
V. d.
direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak pozdravlja začetek projektnih
aktivnosti v Lipici: »V Galeriji Avgusta Černigoja v Lipici se je že začela
digitalizacija del Avgusta Černigoja, tako razstavljenih v stalni zbirki
kot tudi shranjenih v depoju. Zadovoljni smo, ker bo Černigojev opus po
zaključku projekta predstavljen na posebnem spletnem portalu. Vse o
projektu, njegovem poteku in aktivnostih pa je mogoče že sedaj
spremljati na spletni strani www.baunet-info.com.
Za Kobilarno Lipica je še posebno pomembno to, da bosta digitalizacija in objava
gradiva iz Galerije Avgusta Černigoja prispevali k promociji tega pomembnega
dela lipiške kulturne dediščine, ki je - kot znova potrjujejo ugotovitve
projekta - izjemno aktualen in zanimiv za javnost.«
Temelj
projekta Bauhaus – mreženje idej in praks (BauNet)/Bauhaus – Networking
Ideas and Practice (BauNet) bodo obenem estetski in pedagoški koncepti šole
Bauhaus, ki so se nanašali na vse umetniške discipline, oblikovanje,
arhitekturo, gledališče in tudi multimedijske eksperimente.
Drugi bistveni
poudarek vzgojno izobraževalnih aktivnosti na Bauhausu je bila sinteza
umetnostne teorije in prakse preko kreativnih tečajev in delavnic na eni strani
ter individualne prakse umetnikov na drugi. Zato je poseben del projekta
usmerjen v preučevanje umetniških skupin in tendenc v petdesetih letih 20.
stoletja v jugovzhodni Evropi, ki so se razvili pod neposrednim vplivom idej in
praks Bauhausa ter tudi dediščine geometrične abstrakcije in avantgardnih
gibanj prve polovice preteklega stoletja.
»Nedavne
družbene in politične spremembe, ki so temeljito spremenile podobo evropskega
kontinenta, kažejo na dejstvo, da so sodelovanje in inovativnost v teoriji in
praksi, ki so ključni postulati delovanja Bauhausa, enako pomembni za
našo sedanjost in preteklost. Zato bi moral biti projekt Bauhaus – mreženje
idej in praks razumljen izven ozkih meja umetnostne zgodovine, kot pozitiven
primer multikulturne kreativne prakse,« ugotavljajo sodelujoči pri tem
dvoletnem projektu, ki se bo zaključil 30. oktobra 2015.