Jahalna šola Kobilarne Lipica
Jahalna šola Kobilarne Lipica skrbi za šolanje konj in jahačev. Delo v vseh programih oziroma na vseh stopnjah jahalne šole temelji na enotnih strokovnih in etičnih načelih.
Začetki dresurnega jahanja segajo v antično Grčijo, kjer se je razvoj dresure začel za potrebe vojskovanja. Po zatonu antične Grčije se je umetnost tovrstnega jahanja za nekaj časa izgubila. Ponovni vzpon je doživela v 16. stoletju, v času renesanse, z ustanavljanjem predvsem italijanskih jahalnih akademij. Poudarek so dajali sožitju med konjem in jezdecem ter šolanju na podlagi naravnega gibanja konj. Dresurno jahanje, kot ga poznamo danes, je prinesla ustanovitev Španske jahalne šole na Dunaju v 18. stoletju. Španska se imenuje zato, ker so sprva uporabljali izključno španske konje. Kasneje so jih zamenjali lipicanci. Naloga šole je bila ohranjanje umetnosti visoke šole jahanja in izbor najboljših plemenjakov.
V življenju lipicancev ima pomembno vlogo šolanje, med katerim se žrebci naučijo natančnega gibanja, različnih oblik hoje, obratov in skokov. Šolanje se začne v starosti treh let in traja za žrebce od štiri do pet let. Do petega leta konjeve starosti se z vrsto zahtevnih testiranj ugotovi, ali je žrebec izjemen ali povprečen. Za visoko dresurno šolo so izbrani le najboljši konji, z nadpovprečno inteligenco in vrhunsko oblikovanim telesom, saj so le tako sposobni osvojiti in prikazati nadvse zahtevne elemente šole nad zemljo.
V prvi fazi dela pridobijo žrebci pravilno držo ter enakomerne in uravnotežene hode. Kasneje žrebce zajahajo in tedaj morajo sprejeti in se naučiti nositi v naravni drži jahačevo težo, izboljševati ravnotežje in se spoznati z jahačevimi dejstvi. Konj postane lahkoten, sproščen in okreten. Delo poteka v kasu in galopu. Po končanem okvirnem prvem letu šolanja se opravi selekcija.
V drugem letu je šolanje usmerjeno v spoznavanje in razvoj telesnih in duševnih lastnosti konja, v povečevanje vzdržljivosti, sproščenosti, elastičnosti in gibljivosti. Žrebci se naučijo vaj kot so zavoji, veliki krogi, osmice, obratov okrog zadnjih nog, odstopanja, pravilnih prehodov v galop in stranhodov. Ponovno sledi ocenitev poslušnosti, dojemljivosti, razvitosti in zunanjega videza konj ter s tem povezana selekcija. V tretjem letu šolanja, ko so žrebci stari približno šest let, se prične z učenjem t.i. visoke šole. Pozornost se posveča posebnim hodom in obratom ter različnim skokom. Piruete, menjave galopa, piafeji in pasaži so izpiljeni do popolnosti.
V zadnjem letu šolanja, ko se razvijejo figure visoke šole do popolnosti, je končano šolanje umetnosti jahanja na tleh in prične se s šolo nad zemljo. Najtežji elementi levada, kurbeta, kapriola in pasada so pravzaprav odlika lipicanskega konja. Tu najbolj pride do izraza njegova moč, eleganca, vzdržljivost in inteligenca.
Delo jahalne šole Kobilarne Lipica vodi glavni trener ob asistenci pomočnikov, izvajajo pa ga jahalni učitelji in jahači. Glavni trener organizira in vodi trening posameznih skupin konj. Sodeluje pri oblikovanju in izvajanju programa rednega in dodatnega usposabljanja jahačev in jahačev-začetnikov in opravlja strokovno mentorstvo nad delom v turistični jahalni šoli in Konjeniškem Klubu Lipica.
Jahalna šola Kobilarne Lipica izvaja tudi program preizkušanja delovne sposobnosti lipicancev kakor del selekcijskega programa rejskega programa za pasmo lipicanski konj.Leta 1984 so tekmovalci iz Lipice prvič nastopili na olimpijskih igrah v Los Angelesu in ekipno dosegli zavidljivo 10. mesto. Lipiška ekipa je na balkanskih igrah leta 1987 osvojila zlato medaljo.