Lipicanec, ena najstarejših kulturnih pasem konj v Evropi in na svetu, je v rejskem zgodovinskem in kulturnem in smislu izjemna in nadvse pomembna pasma, ki se je v času od ustanovitve Kobilarne Lipica leta 1580, izoblikovala v Kobilarni Lipica in se razvijala na temeljih vsestranskega preizkušanja v Španski dvorni jahalni šoli na Dunaju, v zadnjem stoletju pa tudi v posameznih državnih kobilarnah tradicionalnih rejskih dežel – Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Romunije in Slovaške.

Za oplemenjevanje kraških konj, ki so že v antiki in srednjem veku sloveli po svoji lepoti, vzdržljivosti in čvrsti konstituciji, so bili že v prvem letu v Španiji kupljeni trije plemenski žrebci, v naslednjem letu pa 6 žrebcev in 24 kobil. Tudi kasneje so rejo »Kraških konj«, kot so imenovali konje zrejene v Lipici, dopolnjevali z nakupi plemenskih živali, predvsem žrebcev Španske, Neapolitanske, Danske in Kladrubške reje, od prve polovice 19. stoletja pa tudi arabskih konj.

Klasične žrebčevske linije, ter klasični rodovi kobil so se izoblikovali v Lipici koncem 18. in v začetku 19. Stoletja:

Klasične linije žrebcev:

• Pluto (Pluto senior, 1765)
• Conversano (Conversano senior, 1767)
• Neapolitano (Neapolitano senior, 1770)
• Maestoso (Maestoso senior, 1773)
• Favory (Favory senior, 1779)
• Siglavy (or. a. Siglavy senior, 1810)

Klasični rodovi kobil:

Ime rodu ter poimenovanje v Lipici

• Sardinia  (Betalka)
• Spadiglia (Monteaura)
• Argentina (Slava)
• Africa (Batosta)
• Almerina (Samira / Slavina)
• Presciana / Bradamante (Bonadea / Boneta)
• Englanderia (Allegra)
• Europa (Trompeta)
• Stornella / Fistula (Steaka)
• Ivanka / Famosa (Navarra)
• Deflorata (Canissa / Capriola)
• Gidrane (Gaetana)
• Djebrin (Dubovina / Dalmatia)
• Mercurio (Gratia / Gratiosa)
• Theodorista (Wera / Torysa)
• Rebecca – Thais (Thais)
• Munja (Famosa / Strana)