Lipicanci
Ni naključje, da sta se človek in konj v preteklosti povezala v tako uspešen tandem, ki je pomembno sooblikoval človeško zgodovino. V evolucijskem razvoju je konj pridobil številne fizične in psihološke lastnosti, ki jih je človek s pridom uporabil, nekatere pa z umetno selekcijo še poudaril ali razvil v želeno smer. Tako se je izoblikoval tudi ta čudoviti konj – lipicanec, vzrejen za visoko šolo jahanja.
Lipicanec, ena najstarejših kulturnih pasem konj v Evropi in na svetu, ki se je v času od ustanovitve Kobilarne Lipica leta 1580, izoblikovala v Kobilarni Lipica. Danes poznamo lipicanca predvsem kot belega konja. Vendar so konji, ki jih imenujemo beli konji, v resnici večinoma sivi. Lipicanci se skotijo temni. Zaradi mutiranega gena pa kmalu osivijo.
To je srednje velik, toplokrven konj, baročnega tipa. Ima srednje veliko, plemenito glavo z velikimi temnimi in živahnimi očmi, srednje velikimi uhlji ter širokimi, polnimi nozdrvmi. Vrat je visoko nasajen in usločen. Viher je lepo izražen, hrbet dolg in raven, križ pa mišičast in lepo položen. Prsi so globoke in široke ter izražajo njegovo moč. Griva in rep imata gosto, košato, vendar kot svila tenko žimo. Korak lipicanca je visok, prožen, energičen in eleganten.
Po značaju je lipicanec inteligenten, ponosen in dostojanstven, a hkrati skromen in vzdržljiv, zato je zelo primeren za visoko jahalno šolo.Lipicanec ima živahen temperament, je dobro učljiv, primeren za izvajanje klasičnih dresurnih elementov in tudi za vse oblike konjeniškega udejstvovanja pod sedlom in v vpregi. Pasma je dobro plodna, dolgoživa, dobro izkorišča krmo.