horse
Dnevni urnik
datum
9:00
Odpiranje Kobilarne Lipica
9:30
Spust kobil na pašo
10:00
Delavnica s poniji
arrow
Primerna za najmlajše, skozi stik s ponijem lahko spoznavate vedenje konjev in se naučite ravnanja z njimi.
10:00
Vodeni ogled kobilarne
12:00
Vodeni ogled kobilarne
13:00
Stik s konjem
arrow
Pridobite zaupanje in navežite prijateljstvo s konjem, to je ob enem tudi prvi korak pri njihovem šolanju. Vse to lahko doživite v programu Stik s konjem.
14:00
Vodeni ogled
15:00
Delavnica s poniji
arrow
Primerna za najmlajše, skozi stik s ponijem lahko spoznavate vedenje konjev in se naučite ravnanja z njimi.
16:00
Vodeni ogled
17:00
Stik s konjem
arrow
Pridobite zaupanje in navežite prijateljstvo s konjem, to je ob enem tudi prvi korak pri njihovem šolanju. Vse to lahko doživite v programu Stik s konjem.
18:00
Povratek kobil s paše
Dnevni urnik
close

Dediščina

Kulturna in naravna dediščina

Kobilarna Lipica je posebnega pomena ker je izvorna kobilarna ene najstarejših kulturnih pasem konj – lipicanca in najstarejša evropska kobilarna, ki kontinuirano vzreja isto pasmo konj,  posebna pa je tudi zaradi svojega območja, ki je edina mikrolokacija, ki zagotavlja optimalne pogoje za vrhunsko rejo lipicanca, ambient, katerega posamezni sklopi – prostorska ureditev, stavbno jedro in kulturna krajina, so se izoblikovali izključno v funkciji temeljne, izvorne dejavnosti – reje lipicancev.

“Posebnost Kobilarne Lipica je v tem, da ima izjemen razvojni potencial v smislu zagotavljanja vrhunske reje lipicanca v svetovnem merilu ”

Razvoj kobilarne je izjemnega pomena za ugled Slovenije v mednarodnem merilu, varovane vrednote kulturne krajine in stavbne dediščine Kobilarne Lipica so v trajni in izključni funkciji izvorne dejavnosti kobilarne – konjereje in konjeništva. Republika Slovenija si prizadeva za priznanje mednarodnega statusa kobilarne kot rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za Lipicanca.

Naravna območja, ki so zaradi svojih posebnosti predlagana za naravne vrednote so Lipica, njeni pašniki in gozdovi, nahajališče fosilov v bližini Lipice ter Jama Pekel.

Pod spomeniško varstvo pa spada Lipiško brezno, globoko korozijsko brezno, ki je nastalo kot naravni kraški pojav in sega kar 200m v globino

Zavarovano območje

Leta 1996 je bila Kobilarna Lipica razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Zavarovano območje Kobilarne Lipica, ki je kot del spomeniške celote pod posebnim varstvom, tvori kultivirana kraška krajina, čreda konj lipicanske pasme ter stavbna in umetnostna dediščina.

V zavarovanem območju parka Lipica se lahko sprehodite po stoletnih zelenih drevoredih in uživate v družbi 300 belih lipicancev. Prav tako pa je omogočena igra na otroških igralih, uporaba rekreacijskih površin, preizkušanje okusnih kraških dobrot, raziskovanje zgodovine štirikolesnikov v Muzeju kočij ter spoznavanje edinstvenih kraških pojavov – kal in ledenica.

NARAVNA DEDIŠČINA
Kraška kulturna krajna

Območje kulturne kraške krajine Kobilarne Lipica, obsega oblikovane pašne in travniške površine z zaščitnimi ograjami, hrastovimi gaji in drevoredi.

Kulturna krajna je zaokroženo in preurejeno naravno okolje, katerega razvoj temelji na več stoletni tradiciji vzreje plemenitih konj. Človek je za potrebe konjereje golo kraško krajino izboljšal in kultiviral v pašno košne površine. Tako je Lipica današnjo celovito podobo dobila že pred letom 1817, kar je razvidno iz takratne kartografske upodobitve.

Že pred tem časom je bilo celotno posestvo tudi enotno ograjeno z osem kilometrov dolgim, tipičnim kraškim suhozidom. S tako obsežnim delom, pa ni bil zagotovljen le funkcionalni vidik, marveč tudi simbolni pomen celovitosti in izjemnosti lipiške kulturne krajine

Zgodovinsko gledano je bila raba prostora vselej podrejena nepretrgani vzreji iste pasme konj. Prostorska celovitost izvorne kobilarne ene najstarejših pasem konj, pa daje lipiški kulturni krajini pečat izjemnosti. Ta pa je, celo v svetovnem merilu, brez primere.

ARHITEKTURA
Stavbna dediščina

Posebej varovani grajeni deli spomeniške celote so: graščinski kompleks z Velbanco in cerkvijo, hlevski kompleks s silosi in prostori za dresuro, hotel Klub, zbirka likovnih del Avgusta Černigoja, ki so razstavljena v galeriji, ter parkovna plastika iz kraškega kamna.

STAVBNA DEDIŠČINA
Graščinski kompleks z Velbanco

Zgodovinsko jedro Lipice je nastalo na grajeni zapuščini nekdanje posesti tržaškega škofa. Njena ključna elementa sta bila Graščina in Velbanca, ki zamejujeta notranje dvorišče – »Hof«. Ta je podobo zaključene celote dobil v začetku 18. stoletja. Takrat je pot v Lipico iz tržaške smeri vodila preko Hofa naravnost do portala Velbance. Na zahodni strani Hof še danes zapira Graščina, na severni strani pa Velbanca. Na vzhodu je Hof stoletja mejil na gospodarska in stanovanjska poslopja, danes pa daje tem stavbam nove vsebine Lipikum – muzej lipicanca.

STAVBNA DEDIŠČINA
Cerkvica sv. Antona Padovanskega

Lipiška cerkvica je posvečena Sv. Antonu Padovanskem, zaščitniku proti boleznim konj in živine. Zgodovinski viri poročajo o cerkvici že v 17. stoletju. Današnjo podobo je dobila v 19. stoletju, ko sta bila z dekorativno poslikavo poslikana ladja in prezbiterij. Cerkvica je v osnovi kvadrat, križno obokan, z enako oblikovanim prezbiterijem. Trije kamniti oltarji v notranjosti so starejšega izvora ob obdelave fasade. Danes se tu odvijajo cerkveni poročni obredi in svete maše.

STAVBNA DEDIŠČINA
Hlevi na Borjači

Dom belih lipicanskih kobil in njihovih temnih žrebet je kompleks hlevov na Borjači. To je mogočna stavba z notranjim dvoriščem, kjer najmlajša žrebeta spomladi prvič pobožajo sončni žarki. Zgrajena je bila sredi 18. stoletja kot aktivni hlev, v katerem se konji prosto gibajo. V osrednjem krilu so nastanjene kobile z žrebeti. V levem krilu je dom kobil brez žrebet, v desnem pa porodnišnica, kjer pridejo na svet vsa lipiška žrebeta. V sklopu kompleksa se nahajata tudi silosa, ki sta bila namenjena shranjevanju ovsa. Pred tem hlevom lahko vsak dan zjutraj in popoldne občudujete enega najlepših prizorov v Lipici, to je odhod črede na pašo in vrnitev s pašnikov.

STAVBNA DEDIŠČINA
Kraška hiša in Italijanska vila

V značilnem kraškem slogu grajena kamnita hiška gosti poročna slavja v Lipici. Zeleno okolje kobilarne prispeva k nepozabnim poročnim obredom, ki ženina in nevesto povežejo na njuni novi skupni poti.

Italijanska vila je bila zgrajena leta 1931, v času ko je bila Lipica italijanska vojaška kobilarna. Vila je bila dom službujočih častnikov, pred njo so zasadili park z eksotičnimi drevesi.

STAVBNA DEDIŠČINA
Muzej kulinarike

Podobo starega lipiškega jedra sta poleg Hofa stoletja zaokrožali tudi kapela, posvečena sv. Antonu Padovanskemu, in sosednja kaplanija. V kaplaniji so bila tudi šola za otroke zaposlenih v kobilarni, dokler je niso po drugi svetovni vojni preuredili v gostišče. Danes je tu Muzej kulinarike. Gastronomsko in enološko dediščino Krasa predstavlja na svež in zanimiv način.

STAVBNA DEDIŠČINA
Jubilejni hlev

Jubilejni hlev je zadnji lipiški hlev, ki je nastal v habsburškem obdobju. Njegovi mogočni zidovi pripovedujejo zgodbo o letu 1899 in tedanjem praznovanju 50. obletnice vladanja habsburškega cesarja Franca Jožefa II, sina cesarice Marije Terezije. Tu so bili nastanjeni mladi konji, ki so šele spoznavali osnove šolanja, zato so hlev imenovali tudi »Abrihtunga«. Tudi danes so v levem krilu Jubilejnega hleva nastanjeni mladi konji, ki s treningom šele začenjajo. V desnem krilu si lahko ogledate konje namenjene turističnemu jahanju.  Programa, ki se izvajata, sta učne ure dresurnega jahanja in terensko jahanje.

KULTURNA DEDIŠČINA
Umetnostna dediščina
Parkovna plastika iz kraškega kamna

Ob 400 letnici Kobilarne v Lipici je bila v Lipici organizirana enomesečna mednarodna kiparska delavnica, katere rezultat je parkovna plastika v kraškem kamnu. Kasneje, ob 425- letnici Kobilarne Lipica je organizirana druga mednarodna kiparska delavnica.

Parkovna plastika iz kraškega kamna

Ob 400 letnici Kobilarne v Lipici je bila v Lipici organizirana enomesečna mednarodna kiparska delavnica, katere rezultat je parkovna plastika v kraškem kamnu. Kasneje, ob 425- letnici Kobilarne Lipica je organizirana druga mednarodna kiparska delavnica.

Zbirka likovnih del Avgusta Černigoja in njihova značilna postavitev v galeriji

Pred več kot 120 leti, 24. avgusta 1898,  se je v Trstu rodil Avgust Černigoj, konstruktivist in eden najvidnejših predstavnikov slovenske avantgarde v likovni umetnosti. Bil je izjemen likovni ustvarjalec in edini slovenski umetnik, ki se je šolal na priznani šoli Bauhaus v nemškem Weimarju. Zadnja leta svojega izjemno ustvarjalnega življenja je preživel v Kobilarni Lipica, na edinstvenem zelenem posestvu med belimi lipicanci. Kobilarna Lipica danes hrani več kot 1.300 njegovih umetniških del.

Preberi več o Lipici

Kaj početi v lipici

Ogled kobilarne
od 16 €
Zasebno: Hotel Maestoso – old page
Kulinarika
Skip to content