Dediščina
Kobilarna Lipica je posebnega pomena ker je izvorna kobilarna ene najstarejših kulturnih pasem konj – lipicanca in najstarejša evropska kobilarna, ki kontinuirano vzreja isto pasmo konj, posebna pa je tudi zaradi svojega območja, ki je edina mikrolokacija, ki zagotavlja optimalne pogoje za vrhunsko rejo lipicanca, ambient, katerega posamezni sklopi – prostorska ureditev, stavbno jedro in kulturna krajina, so se izoblikovali izključno v funkciji temeljne, izvorne dejavnosti – reje lipicancev.
Razvoj kobilarne je izjemnega pomena za ugled Slovenije v mednarodnem merilu, varovane vrednote kulturne krajine in stavbne dediščine Kobilarne Lipica so v trajni in izključni funkciji izvorne dejavnosti kobilarne – konjereje in konjeništva. Republika Slovenija si prizadeva za priznanje mednarodnega statusa kobilarne kot rejske organizacije, ki vodi izvorno rodovniško knjigo za Lipicanca.
Naravna območja, ki so zaradi svojih posebnosti predlagana za naravne vrednote so Lipica, njeni pašniki in gozdovi, nahajališče fosilov v bližini Lipice ter Jama Pekel.
Pod spomeniško varstvo pa spada Lipiško brezno, globoko korozijsko brezno, ki je nastalo kot naravni kraški pojav in sega kar 200m v globino
Leta 1996 je bila Kobilarna Lipica razglašena za kulturni spomenik izjemnega pomena za Republiko Slovenijo. Zavarovano območje Kobilarne Lipica, ki je kot del spomeniške celote pod posebnim varstvom, tvori kultivirana kraška krajina, čreda konj lipicanske pasme ter stavbna in umetnostna dediščina.
V zavarovanem območju parka Lipica se lahko sprehodite po stoletnih zelenih drevoredih in uživate v družbi 300 belih lipicancev. Prav tako pa je omogočena igra na otroških igralih, uporaba rekreacijskih površin, preizkušanje okusnih kraških dobrot, raziskovanje zgodovine štirikolesnikov v Muzeju kočij ter spoznavanje edinstvenih kraških pojavov – kal in ledenica.
Območje kulturne kraške krajine Kobilarne Lipica, obsega oblikovane pašne in travniške površine z zaščitnimi ograjami, hrastovimi gaji in drevoredi.
Kulturna krajna je zaokroženo in preurejeno naravno okolje, katerega razvoj temelji na več stoletni tradiciji vzreje plemenitih konj. Človek je za potrebe konjereje golo kraško krajino izboljšal in kultiviral v pašno košne površine. Tako je Lipica današnjo celovito podobo dobila že pred letom 1817, kar je razvidno iz takratne kartografske upodobitve.
Že pred tem časom je bilo celotno posestvo tudi enotno ograjeno z osem kilometrov dolgim, tipičnim kraškim suhozidom. S tako obsežnim delom, pa ni bil zagotovljen le funkcionalni vidik, marveč tudi simbolni pomen celovitosti in izjemnosti lipiške kulturne krajine
Zgodovinsko gledano je bila raba prostora vselej podrejena nepretrgani vzreji iste pasme konj. Prostorska celovitost izvorne kobilarne ene najstarejših pasem konj, pa daje lipiški kulturni krajini pečat izjemnosti. Ta pa je, celo v svetovnem merilu, brez primere.
Posebej varovani grajeni deli spomeniške celote so: graščinski kompleks z Velbanco in cerkvijo, hlevski kompleks s silosi in prostori za dresuro, hotel Klub, zbirka likovnih del Avgusta Černigoja, ki so razstavljena v galeriji, ter parkovna plastika iz kraškega kamna.
Ob 400 letnici Kobilarne v Lipici je bila v Lipici organizirana enomesečna mednarodna kiparska delavnica, katere rezultat je parkovna plastika v kraškem kamnu. Kasneje, ob 425- letnici Kobilarne Lipica je organizirana druga mednarodna kiparska delavnica.
Ob 400 letnici Kobilarne v Lipici je bila v Lipici organizirana enomesečna mednarodna kiparska delavnica, katere rezultat je parkovna plastika v kraškem kamnu. Kasneje, ob 425- letnici Kobilarne Lipica je organizirana druga mednarodna kiparska delavnica.
Pred več kot 120 leti, 24. avgusta 1898, se je v Trstu rodil Avgust Černigoj, konstruktivist in eden najvidnejših predstavnikov slovenske avantgarde v likovni umetnosti. Bil je izjemen likovni ustvarjalec in edini slovenski umetnik, ki se je šolal na priznani šoli Bauhaus v nemškem Weimarju. Zadnja leta svojega izjemno ustvarjalnega življenja je preživel v Kobilarni Lipica, na edinstvenem zelenem posestvu med belimi lipicanci. Kobilarna Lipica danes hrani več kot 1.300 njegovih umetniških del.