Oživljen Kras
Kobilarna Lipica je bila vodilna partnerka v čezmejnem projektu OŽIVLJEN KRAS – Ohranjanje raznolikosti kraških območij s pomočjo revitalizacije kulturne in renaturacije naravne dediščine, v katerem sta kot partnerki sodelovali občini Punat in Vrbnik s hrvaškega otoka Krka.
Projekt v skupni vrednosti 329.545,71 evrov se je začel 3. julija 2014 in je bil zaključen do 17. septembra 2015. Evropska unija je projekt sofinancirala v višini 85 odstotkov preko operativnega programa Slovenija – Hrvaška 2007-2013.
Cilj projekta Oživljen Kras je bil ohraniti raznolikosti kraških območij s pomočjo revitalizacije kulturne in renaturacije naravne dediščine ter izdelati skupno strategijo upravljanja kraškega območja. Za teritorij, s katerim upravljajo partnerji, sta namreč značilni izjemna biotska pestrost ter bogastvo naravne in kulturne dediščine, zaradi česar je zaživela tudi pobuda za vpis Dinarskega krasa na UNESCO-v seznam svetovne dediščine.
S projektom Oživljen Kras so partnerke želele udejanjiti metodologijo, ki je odgovorila na problematiko, skupno tako rekoč vsem kraškim območjem. To je izginjanje kraških kulturnih krajin kot posledica opuščanja tradicionalne rabe površin, ki se najpogosteje manifestira kot zaraščanje nekdanjih kmetijskih krajin. Za vsa tri območja je značilno tudi neločljivo prepletanje kulturne in naravne dediščine, ki je trenutno na nekaterih območij v dokaj slabem stanju, obenem pa razvojni potencial na področju kmetijstva in turizma.
Aktivnosti projekta so bile v prvi fazi usmerjene v pripravo skupne strategije upravljanja s kraškimi območji, ki je služila kot model tudi za druga, sorodna kraška območja. V okviru priprave strategije so partnerke pregledale trenutno stanje na vseh treh pilotnih območjih, preverile zakonodajne okvire in preučile druge, že obstoječe modele ter s tematiko povezano gradivo. Na podlagi strategije so izdelale izvedbene načrte ter režime upravljanja, uporabe in vzdrževanja obravnavanih območij.
Kobilarna Lipica je v izvedenem delu projekta očistila in uredila okrog 20 hektarov zaraščajočih se pašnih površin, in sicer na območjih Sirkovce, Bezovščina, ob nizu vrtač zahodno od jedra kobilarne ter v okolici Lampetovega in Lipiškega brezna. Na teh površinah sta mulčenju in čiščenju sledila sejanje travnih mešanic in sajenje avtohtonih vrst dreves. »Kobilarna Lipica je tako pridobila 20 hektarov novih pašnih površin. Na tem območju v jugo-zahodnem delu lipiškega posestva pred tem začetkom projekta namreč ni bilo mogoče izvajati paše, po zaključku projekta pa je bilo ponovno namenjeno paši, tako kot v obdobju pred začetkom zaraščanja,« je pojasnil v. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak.
Obenem je projekt v Lipici obsegal obnovo okoli 100 metrov starodavnih suhozidov na območju Sirkovc, na posestvu kobilarne je bilo z ograjami opremljenih tudi približno 1.800 metrov stoletnih drevoredov, in sicer Dunajskega ter Marmontovega drevoreda. »Tako je Kobilarna Lipica omogočila boljši pašni režim za konje in obenem izboljšala dostopnost izjemne lipiške kulturne krajine za obiskovalce,« je pridobitve projekta predstavil strokovni vodja kobilarne mag. Janez Rus.
Vrednost projekta na območju Kobilarne Lipica je znašala 111.802,09 evrov, od katerih je 85 odstotkov prispevala Evropska unija. Deset odstotkov potrebnih sredstev je zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pet odstotkov pa kobilarna iz lastnih sredstev.
V občini Vrbnik je bila predmet projekta sanacija zaraščenosti in ureditev tradicionalne poti proti Kozici v Vrbniku. V občini Punat je bila predmet projekta obnova in ureditev oljčne poti oziroma pastirske steze Prgon–Trije križi, skupaj z obnovo 300 metrov starih suhozidov, revitalizacijo stare kapelice kot dela Križne poti in ureditvijo razgledne točke na lokaciji Trije križi, ki nudi prekrasen pogled na naselje Punat.