V Kobilarni Lipici se veselimo rojstva prvega letošnjega žrebička. Na dan žena, 8. marca je na svet prišel mali igriv Neapolitano Dubovina XXXV. Do junija se mu bo v lipiški čredi pridružilo še 27 žrebet.
Mali Neapolitano Dubovina XXXV, se je rodil zgodaj zjutraj, še pred sončnim vzhodom. Kmalu se je postavil na noge in začel piti materino mleko, zdaj pa že radovedno opazuje svet okoli sebe.
Za njegovo dobro počutje ves čas skrbi njegova mati 635 Dubovina XXXV. Oče malega žrebčka je 562 Neapolitano Betalka XXVI, ki ga bodo lahko obiskovalci Kobilarne Lipica kmalu občudovali v predstavah.
Letos je že tretje leto zapored, ko se je prvi žrebiček rodil prav na 8. marec, dan žena.
Prvorojeni žrebiček letošnje generacije Neapolitano Dubovina se je rodil v varnem okolju hlevov na Borjači, kjer pridejo na svet vsa lipiška žrebeta. Skupaj s svojo mamo bosta prvi teden preživela v porodnih boksih, nato pa se bosta pridružila čredi, v kateri bo vsak dan več igrivih žrebet in njihovih skrbnih mater.
Do začetka junija v Lipici pričakujemo skupaj kar 28 žrebet. Obiskovalci jih bodo lahko najprej spoznali na dvorišču hlevov na Borjači, v toplih majskih dneh pa tudi na prostranih zelenih pašnikih Lipice.
Rojstvo žrebet je za zaposlene v Kobilarni Lipica, še posebej tiste, ki skrbijo zanje, eno od najlepših doživetij in spodbuda za nadaljnje delo.
Direktorica Kobilarne Lipica, mag. Tatjana Vošinek Pucer je rojstvo prvega letošnjega žrebička pospremila z željo, naj živahno in igrivo – skupaj z lipicanskimi žrebeti – raste tudi zavedanje o pomenu Kobilarne Lipica in naših plemenitih konj.
V Kobilarni Lipica so konji ter ljudje na prvem mestu!
Kobilarna Lipica je strokovna ustanova, kjer sta dobrobit konja ter človeka na prvem mestu.
Razprave o Klasičnem delu s konji so povsem legitimne. Navsezadnje se v Kobilarni Lipica vse odkar je postala državna kobilarna ta cilj v pomensko in vsebinsko širšem kontekstu, tudi zasleduje. Govorimo o klasičnem konjeništvu, ki ga lahko definiramo kot celovito, strokovno neoporečno, etološko uravnoteženo in etično nesporno delovanje človeka (rejca, oskrbnika, jahača, voznika) v odnosu do konja v celotnem življenjskem obdobju živali.
Za konje je lepo poskrbljeno – tako v Lipici kot na posestvu Ravne.
V Kobilarni Lipica imamo 240 konj starejših od 5 let. Povprečna starost le teh je 15 let in pol. 37 konj, kar je desetina staleža konj v Kobilarni Lipica, je starejših od 20 let (v povprečju 23 let, najstarejša žival je stara 31 let).
Vse od leta 1996, ko je Kobilarna Lipica postala državna kobilarna ni bil iz kobilarne v klavnico prodan niti en konj. Evtanazija konj se izvaja izključno v etično nespornih primerih. Ostareli žrebci, ki zaradi zdravstvenih omejitev niso več primerni za jahanje so vhlevljeni v boksih in se redno izpuščajo v njim namenjena tekališča. Ostarele kobile povečini zaključijo svojo življenjsko pot v plemenski čredi kobilarne.
Posestvu Ravne je namenjeno zreji mladih žrebcev. Ker prostorski pogoji na Ravnah to omogočajo, so tam nameščeni tudi ostareli delovni konji – kastrati. Zanje je Kobilarna Lipica zgradila poseben hlev za prosto rejo in neomejenim dostopom do pašnih površin.
Prodaja konj poteka v skladu z letnim načrtom.
Vse prodaje konj kobilarna izvaja po postopku predpisanem z Zakonom o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 6/18, v nadaljevanju: ZKL-1), ki v šestem odstavku 30. člena določa, da koncesionar pripravi vsakoletni Letni načrt razpolaganja z lipicanskimi konji, ki ga pošlje v sprejetje Vladi Republike Slovenije.
Predstave in vožnje s kočijami izvajamo zgolj v primernem vremenu.
Število predstav se giblje med 70 do 80 predstav letno, ob tem, da v dneh brez predstav Kobilarna Lipica obiskovalcem omogoča ogled treninga konj – predvsem mladih žrebcev, občasno pa tudi starejših šolanih konj. V letu 2023 so se zaradi energetske sanacije programske jahalnice predstave in javnosti odprti treningi od julija izvajali na Lipiškem hipodromu. Zaradi visokih dnevnih temperature so bile izvedene v dopoldanskem času – ob 11.00. Smo pa ob tem pripravili tudi plan zamika nastopa, ki se je izvajal skladno z vremenskim stanjem tistega dne.
V Lipici smo že pred časom sprejeli ukrep in voženj s kočijo ne ponujamo v urah, ko je v Lipici in na Krasu visoka temperatura. Zato so vožnje ukinjene med 12:00 in 15:00 v poletnih mesecih! Prav tako večina vožnje poteka po drevoredih, kjer so konji in ljudje večino časa v senci.
Lipicancev ne vzrejamo za šport.
V Kobilarni Lipica konj ne vzrejamo in pripravljamo za šport, kar nam marsikdo pogosto tudi očita. Lipicance redimo v okviru izvornega rejskega cilja za namene, za katere so se v Kobilarni Lipica zrejali tradicionalno – šolanje na osnovah klasičnega konjeništva in javna prezentacija šolanih konj pod sedlom in v vpregah.
Naši zaposleni strokovno znanje dobijo pri Konjeniški Zvezi Slovenije.
Naši jahači se izobražujejo in pridobivajo strokovne kvalifikacije kot jahači in strokovni kadri v okviru programa Konjeniške akademije pri Konjeniški Zvezi Slovenije. Iz razloga, ker je to edina formalna možnost za pridobivanje kvalifikacij na področju konjeništva in pogoj za izvajanje javnosti dostopnih konjeniških programov Kobilarne Lipica.
Vsekakor so, s stališča Kobilarne Lipica, za usposobljenost naših konjenikov najpomembnejša znanja in izkušnje, ki jih pridobijo z delom, pod nadzorom starejših učiteljev in trenerjev Kobilarne Lipica.
Zaposleni v Kobilarni Lipica smo na svoje delo ponosni. Opravljamo ga vestno in odgovorno in kar je najpomembneje, pred očmi javnosti. Navsezadnje pogoje reje in stanje v kobilarni prav zato redno preverjajo tudi pristojne inšpekcijske službe.
Fotografije na družbenih omrežjih so stare.
Fotografije, ki so vidne kot priloga zapisanemu prikazujejo različne motive v različnih obdobjih.
Konji v ogradi so odrasli kastrati na posestvu Ravne, kjer domujejo starejši kastrati ter mladi konji. Fotografije prikazujejo konje, ki jim pred pomladjo odpada zimska dlaka, prav tako pa so to konji, ki so umazani od blata. Konji so, kot je vidno v dobrem zdravstvenem in rejnem stanju.
Kobilarna je obiskovalcem odprta celo leto in vsak dan. Vse, ki jim je v interesu spoznati stanje vabimo, da kadarkoli obiščejo Kobilarno Lipica in si sodbo ustvarijo sami.
Vpis reje lipicancev na UNESCO-ov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva
Tradicija reje lipicancev je bila na prvi decembrski dan leta 2022 vpisana na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Na Reprezentativni seznam se vpisuje tradicija reje lipicancev v vseh osmih državah, ki so pri vpisu sodelovale:
Partnerske države so: Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Madžarska, Romunija, Slovaška in Slovenija.
Reja lipicancev še vedno temelji na načelih, ki segajo v drugo polovico 18. stoletja. Poznavanje razvoja pasme, strokovnost in praktične izkušnje so predpogoj za načrtno rejo, vsakodnevne prakse in rutine, veščine in spretnosti konjarjev, jahačev, voznikov vpreg, kovačev za vzrejo in privajanje ter učenje konj pod sedlom in v vpregi.
Pomemben vidik, povezan z omenjenimi aktivnostmi, je odnos med človekom in konjem, ki temelji na zaupanju in partnerstvu, v kateri je konj obravnavan kot enakopraven partner ali celo družinski član.
Reja lipicancev še vedno temelji na načelih, ki segajo v drugo polovico 18. stoletja. Poznavanje razvoja pasme, strokovnost in praktične izkušnje so predpogoj za načrtno rejo, vsakodnevne prakse in rutine, veščine in spretnosti konjarjev, jahačev, voznikov vpreg, kovačev za vzrejo in privajanje ter učenje konj pod sedlom in v vpregi.
Pomemben vidik, povezan z omenjenimi aktivnostmi, je odnos med človekom in konjem, ki temelji na zaupanju in partnerstvu, v kateri je konj obravnavan kot enakopraven partner ali celo družinski član.
Reja lipicancev vključuje znanja in veščine konjarjev, jahačev, kočijažev, trenerjev, rejcev, veterinarjev ter drugih, ki aktivno sodelujejo pri reji.
Zaposleni v državnih kobilarnah so osrednji nosilci elementa. V kobilarnah obstajajo posebne vloge zaposlenih, ki so odgovorne za vzrejo, rejo, usposabljanje in izobraževanje. Vodijo evidence, upoštevajo namene in metode vzreje ter tradicionalne predpise in rutine kobilarne, ki so se prenašali skozi stoletja.
Zasebni rejci so organizirani v lokalnih, regionalnih ali državnih združenjih rejcev. Pomembno vlogo pri izvajanju in prenosu elementa imajo tudi vaške skupnosti. Celotne družine so vključene v različne vidike in faze vzreje in jahanja, zlasti v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, Madžarskem in v Romuniji ter Slovenij.
V element so vključeni tudi obrtniki (npr. kovači, sedlarji, kolarji), različne konjeniške organizacije tesno povezane z lokalnimi skupnostmi in vključene v tradicionalne praznične in folklorne prireditve.
Čestitke vsem sodelujočim!
Kaj početi v lipici
Zlato, srebro in bron za Lipico!
Z veseljem in ponosom delimo z vami odlično novico, to je, da so naši kuharji osvojili kar tri medalje na Gostinsko turističnem zboru Slovenije!
Od ponedeljka, 14.11,. do srede,16.11., se je v Thermani Laško odvijal 69. Gostinsko turistični zbor Slovenije (GTZ). V sklopu zbora so potekala različna predavanja in okrogle mize na temo prihodnosti razvoja turizma v Sloveniji. Posebno veljavo temu zboru dajejo tudi tekmovanja gostinskih in turističnih delavcev. Letos so se ga po dolgoletnem premoru spet udeležili tudi naši zaposleni! Tekmovalca, kuharja, Žiga Šircelj in Milan Glišić sta se pod mentorstvom Marina Furlan udeležila tekmovanja v pripravi jedi po naročilu. Žiga Šircelj je za pripravo pečenega fileja krško poljskega prašiča z omako teranovega likerja in gorčičnih semen, pire gomolja zelene, dimljen ajdov bulgur ter glaziranega korenja prejel srebrno priznanje. Milan Glišič pa je za rolado kunčjega hrbta, polnjenega s slivami in pistacijo, omako kamilice, kreme korenja, prekajenega kuskusa in korenčkov ragù, prejel zlato priznanje. Slednji se je nato pomeril še v finalu (3 najboljši krožniki gredo v finale) in v finalu s pripravo sladice zasedel tretje mesto in tako bronasto medaljo.
Obema tekmovalcema in mentorju iskreno čestitamo za osvojeno in si želimo, da bomo Lipicanci na naslednjem 70.GTZju še številčnejše zastopani!
Kaj početi v lipici
Zmagovalci Pokala v dresurnem jahanju 2022
Nina Hobič iz KK Velebiro je zmagovalka Pokala v dresurnem jahanju 2022, ki se je minuli konec tedna zaključil v Kobilarni Lipica. Na dvodnevnem finalnem tekmovanju se je potegovalo 21 najboljših jahačev in tekmovalnih konj iz vse Slovenije v kategorijah otroci, mladinci, mladi jahači, amaterji in člani.
REZULTATI POKALA V DRESURNEM JAHANJU 2022
ČLANI
- Nina Hobič KK VELEBIRO
- Vital Trdan KK VELEBIRO
- Neža Šarc KK JEŽA PRI JEŽU
- Staša Zakrajšek KD MARSILEA
- Janja Nanut KK Obala
- Karmen Belič KK Stožice Ljubljana
- Tadeja Dolenc KK VELEBIRO
- Urša Svetina KK STOL
MLAJŠI ČLANI
- Ula Kos KK VELENJE
- Noa Pale Stankov KK VELEBIRO
- Martina Prunk KK Obala
MLADINCI
- Freja Kolenc KK VELEBIRO
- Mina Starec Oman KK VELEBIRO
- Katarina Julija Pipan KK VELENJE
MLAJŠI MLADINCI
- Lara Franko JK MARIBOR
- Zarja Radmanović ŠD Titani Ljubljana
- Špela Krajnc JK MARIBOR
AMATERJI
- Maja Barbo KK Stožice Ljubljana
- Anja Zupančič KK VELEBIRO
- Urša Rangus KK VELEBIRO
Podrobnosti tekmovanja si preberite TUKAJ.
Iskrene čestitke vsem sodelujočim.
Foto: CalistoM za KZS
Kaj početi v lipici
Kras in lipicanci, razstava likovnih del 3. EX-TEMPORA KRAS
Temi kraška arhitektura in Kras sta na 4. Ex-tempore Kras pritegnili kar 52 likovnih ustvarjalcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Pridružilo se jim je tudi 17 mladih ustvarjalcev, čeprav jim prvotno ex-tempore ni bil namenjen.
Strokovna komisija v sestavi Saša Bučan (umetnostna zgodovinarka in kuratorka), Samo Onič (profesor likovne umetnosti) in Anamarija Stibilj Šajn (umetnostna zgodovinarka in kuratorka) so pregledali nastala dela, jih analizirali in ocenili. Po likovni kvaliteti, motivni izvirnosti in zanimivosti likovnih interpretacij je izstopilo deset likovnih del, ki so prejela različne nagrade in priznanja.
- MIRJANA MATIČ je za sliko z naslovom SONČEN DAN prejela ODKUPNO NAGRADO KOBILARNE LIPICA.
Slika se polnomočno dotika predpisane teme. Je likovno sofisticirana in čista. Kljub minimalističnemu pristopu je skozi bogastvo strukturalnih vrednosti zelo nazorna, saj na vidnem in haptičnem navoju začutimo stene stare arhitekture. Poleg posebne vloge, ki imajo strukture, je poudarek na eksaktnih ploskvah in moči barv ter na slikovitem dialogu med svetlobo in senco, ki je utrinek trenutnega naravnega stanja, pa tudi globlje, simbolne pomenljivosti. Avtorica z eno stavbo pove zgodbo o splošnih značilnostih kraške in širše istrske arhitekture.
- RADKO OKETIČ je za sliko z naslovom ŽAREK prejel prvo nagrado KD Kras.
Slika je ubrana celota, ki na zelo poetičen način prikazuje atribute kraške arhitekture. Interpretacija je razpeta od eksaktnih linij, ki dajejo motivu statiko, do mehkih akvarelnih linij in barvnih prelivanj. Odlikuje jo izjemna koloristična senzibiliteta s prefinjenimi tonskimi gradacijami. Pomembno vlogo ima svetloba, ki prihaja skozi priprta vrata in govori o toplini in domačnosti borjača oz. domačije.
- ANA HANZEL je za malo plastiko z naslovom POD POVRŠJEM prejela drugo nagrado KD Kras.
Mala obla plastika pripada keramičnemu mediju. Motiv predstavlja dualnost svetov. Gledalca vodi iz površja v podzemni kraški svet. Dvodelno zasnovana celota je ustvarjena kot napeta, rahlo konkavno zasnovana forma s teksturo, ki asociira na dno vrtače. Spodnji del je lahkoten, njegove številne vertikalne forme pa predstavljajo kapniške oblike ali pa v njih zaznavamo organske oblike, ki spominjajo na repke človeških ribic.
- SLAVICA OPLANIĆ je za sliko z naslovom ŠTANJEL prejela tretjo nagrado KD Kras.
Avtorica je ustvarila značilno veduto Štanjela, z izhodiščem na vhodnem portalu. Sliko odlikujejo suvereno polaganje barvnih ploskev, pastozni nanosi z izmenjavanjem monokromnih ploskev. Koloristične vrednosti so žlahtne. Poudarek je na teksturi, celota pa je čvrsta in uravnotežena.
- NATALIJA BEREZINA je za sliko z naslovom JESEN PRIHAJA prejela nagrado, ki jo podeljuje ART Ljubljana.
Kljub temu, da predpisana tematika ni povsem zajeta, je pokrajina generična, podana tako, da gledalca zapelje v kraški prostor skozi pravljični prikaz in ob podpori emblemov, ki so zanj značilni, so pa hkrati tudi univerzalni. Avtorica zelo ilustrativen način podajanja motivne snovi prenese na veliko slikarsko platno, pri tem pa suvereno obvladuje slikovno polje in na njem ustvari enovito celoto, polno žlahtnih detajlov.
Nagrade za odličnost so prejeli:
- DUŠA JESIH: UT’ULE DU TULE TO MAJE, ŠE PULE PA KRIŽ
- DAJANA ČOK: KRAŠKA GMAJNA
- MIRA RESNIK: RDEČI HORIZONT
- JUR SAMEC: BELI KONJIČEK
- JANA ŠTOK. HIŠA NA BURJI
V skupini nagrajencev avtorji niso rangirani, ampak so si nagrade med seboj enakovredne. Njihova dela so raznolika, kar dokazuje na avtorsko identiteto posameznika. Jesihova prisega na izoblikovano poetiko do geometrijske abstrakcije stilizirane kraške arhitekture. Dajana Čok kompozicijo utemeljuje na minimalističnih barvnih prostorskih planih. Samec, Resnikova in Štokova pa nas, vsak na svoj intimen avtorski način vodijo k izraznosti kolažne tehnike. Njihova dela razkrivajo tri različne pristope uporabe kolažnih aplikacij. Kažejo na posebno igrivost, v kateri pa vladajo natančna pravila likovne igre.
Anamarija Stibilj Šajn
Kaj početi v lipici
CAI Lipica 2022: Donau Alp Pokal v Švico
Ma mednarodnem tekmovanju v vožnji vpreg v Lipici je po tesnem boju z madžarskima ekipama slavila švicarska ekipa I. Trikratni svetovni prvak Martin Hölle je znova potrdil premoč in odnesel četrto zaporedno zlato medaljo v kategoriji posameznikov tako v kombiniranem tekmovanju kot v Donau Alp Pokalu.
Na CAI 2* in CAI3* Lipica se je v štirih tekmovalnih dneh pomerilo 46 voznikov iz 11 držav. Četrtek in petek sta bila v znamenju dresurnerga jahanja. Martin Stötzer je s konjem Candy Noir zmagal v razredu 3* in končal na drugem mestu s svojim drugim konjem Elsassom. Tretje mesto je pripadlo Vinzenzu Dobretsbergerju.
V enojnem razredu konj 2* je vodila Nemka Ann-Kathrin Drumm, sledila ji je Beate Prigl in Kurt Gösler. Karl Schiffer je s svojim parom ponijev odpeljal najboljšo vožnjo, na drugem in tretjem mestu pa sta mu sledila Gerfried Peternell in Franz Lechner. Švicarka Karin Huser je s ponijem Unity Little Jo je osvojila vrh podija, z Jolie Babu pa je bila druga.
Madžar Martin Hölle je s svojim izkušenim Eppiejem in novincem Juventusom osvojil mednarodno žirijo, ki mu je soglasno podelila prvo mesto. Na drugem mestu je sledil Avstrijec David Hötsch, Jozsef Dibak pa je najboljšo preizkušnjo odpeljal za Italijo in končal na tretjem mestu. Domači voznik Miha Tavčar je v dresurnem jahanju na 19. mestu. Oliver Bunford je bil edini tekmovalec v razredu konjskih parov 2* in je zapustil areno z rezultatom 63,10.
Maratonska vožnja
Zaradi slabih vremenskih razmer je del A na sobotnem maratonu zamenjala faza kontroliranega ogrevanja. Vozniki so svoje konjske vprege vodili med sedmimi ovirami, ki jih je oblikoval postavljalec Gábor Fintha. V kategoriji konjskih parov 3* je zlato osojil Beat Schenk, srebro Bruno Widmer, bron pa László Penzer. Slovenski voznik Miha Tavčar je s svojima lipicancema osvojil šesto mesto med 32. tekmovalci.
Med enovpregami 3* je zmago slavil Vinzenz Dobretsberger, drugo in tretje mesto je šlo Martinu Stötzer. Med enovpregami 2* je bil prvi Kut Gösler, drugi Franz Feichtinger, tretja pa Ann-Kathrin Drumm. Prva tri mesta s pari ponijev 2* so šla Karl Schiffer je odnesel zlato medaljo s parom ponijem 2*, sledila sta mu Gerfried Peternell in Franz Lechner. Z enojno vprego ponijev 2* si je prvo in drugo mesto prislužila edina tekmovalka Karin Huser.
Spretnostna vožnja med stožci
Spretnost voznikov je šprišla do izraza na zadnji tekmovalni dan. Center dogajanja je bil lipiški hipodrom s progo stožcev, ki sta jo le prvouvrščeni Stefan Ulrich in drugouvrščeni Bruno Meier uspela odvoziti brez napak. Martin Hölle je kljub napaki uspel obdržati vodstvo, pridobljeno na dresurnem jahanju in maraton.
FEI tečaj za uradniška mesta 2023
Med 15. in 19. februarjem 2023 bomo v Kobilarni Lipica gostili FEI tečaj za uradnike vozniških tekmovanj (sodnike, žirijo, načrtovalce prog in tehnične delegate). Vabljeni so vsi trenerji, tekmovalci in nacionalni uradniki, da se pridružijo tečajem kot opazovalci.
Kliknite tukaj za več informacij o tečaju FEI.
Cindy Timmer za Hoefnet in P.R. Kobilarna Lipica
Foto: Krisztina Horváth za Hoefent
Kaj početi v lipici
Dan Kobilarne Lipica je pritegnil 3.500 obiskovalcev
Predstava Lipiške šole klasičnega konjeništva in madžarskih stepskih pastirjev Čikošev je v državno kobilarno včeraj pritegnila okoli 3.500 obiskovalcev. Dan Kobilarne Lipica je praznik, namenjen spoznavanju in praznovanju slovenskega kulturnega spomenika – 442 let stare kobilarne in tradicionalne reje slovenske avtohtone pasme lipicanec, ki je nominirana za Unescovo priznanje.
Polne tribune obiskovalcev so v nedeljo navdušeno opazovale nadarjenost lipicancev in odličnost Lipiške šola klasičnega konjeništva. Predstava dresurnega jahanja, vaj na dolgih vajetih, šole nad zemljo in vožnje vpreg je postregla s koreografijami in figurami, ki so rezultat intenzivnega treninga ter sinergije med jahačem in konjem. Program so popestrili madžarski stepski jezdeci Čikoši. Za veliki finale pa je hipodrom v preplavila čreda lipicanskih kobil, ki jih navadno obiskovalci opazujejo na pašnikih.
Slavnostna govornica direktorica Holdinga Kobilarna Lipica mag. Tatjana Vošinek Pucer se je poklonila spominu kraljice Elizabete II, ki je kot velika ljubiteljica konj leta 2008 obiskala Kobilarno Lipica in v dar prejela lipicanskega žrebca. Napovedala je, da bo tradicionalna reja lipicanca morda že decembra umeščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, kar je po njenih besedah priznanje vsem preteklim in sedanjim delavcem za predano skrb za lipicance.
Med povabljenimi gosti so bili veleposlaniki, gospodarstveniki in predstavniki raznih organizacij, pa tudi 50 gasilcev, ki jih je Kobilarna v znak zahvale za požrtvovalnost ob nedavnem požaru na Krasu obdarila z družinskimi vstopnicami.
Dan Kobilarne Lipica je prinesel veliko veselja tudi najmlajšim z gledališko predstavo Pike Nogaviče, zajčkom Poskokcem in ustvarjalnimi delavnicami. Za pravo doživetje so poskrbele delavnice Stik s konjem in delavnice s poniji za otroke.
Holding Kobilarna Lipica trenutno zaposluje 160 ljudi. Med temi je 82 jahačev, kočijažev, konjarjev, veterinarjev, vzdrževalcev in drugih strokovnih sodelavcev, ki vsak dan v letu skrbijo za več kot 300 lipicancev in 300 hektarov spomeniškega območja.
K vzdrževanju in razvoju tega bisera je v zadnji sedmih letih pripomoglo resorno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo s podporo v višini več kot 23,6 milijona evrov. V zadnjem letu sta tako lahko zaživela obnovljen Hotel Maestoso 4* in petična restavracija Gratia.
V načrtu je še obnova jahalnice, nov osemenjevalni center ter razširitev ponudbe Hotela Maestoso z bazenskim in wellness kompleksom. V Lipici računajo, da bo tudi nova vlada zagotovila podporo za njen nadaljnji razvoj. Kobilarna je namreč pomemben lokalni zaposlovalec, njen obisk pa vpliva tudi nočitve in prihodke, ki se ustvarjajo v regiji.
Konec septembra Kobilarna Lipica organizira štiridnevno mednarodno tekmovanje v vožnji vpreg. Takrat se bo na posestvu odvijalo tudi državno prvenstvo v frizbi golfu. V sodelovanju s centrom vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga bomo v Lipici spoznali in opazovali vesolje. Lokalno mladino pa bo razveselila novica, da znova odpira vrata Konjeniška šola Kobilarne Lipica, ki bo od oktobra do maja kalila nove dresurne jahače.
Kaj početi v lipici
V Kobilarni Lipica smo praznovali 442 let delovanja
Praznovanje 442. obletnice ustanovitve Kobilarne Lipica je v nedeljo, 22. maja, pritegnilo množico domačih in tujih gostov. V središču celodnevnega dogajanja so bili lipicanci, ki so navdušili v gala predstavi lipiške šole klasičnega jahanja.
Piruete in lebdenje v zraku sta veščini, ki jih lahko izvedeta le izjemno nadarjena konj in jahač. Lipiška šola klasičnega jahanja je včeraj dokazala predanost in talent, ki sta potrebna za dih jemajočo predstavo.
S sodelovanjem Združenja rejcev lipicanca Slovenije so nastopajoči blesteli v predstavah klasične dresure, šole nad zemljo in pri vajah na »dolgih vajetih«. Na prijateljski tekmi v vožnji kočij pa so lipicanci pokazali vso svojo moč in izvabili bučno navijanje občinstva.
Direktorica Holdinga Kobilarne Lipica mag. Tatjana Vošinek Pucer je poudarila pomen širjenja zavesti o pomenu Lipice in lipicanca: »Ti plemeniti konji so simbol slovenstva. Predstavljajo slovenski ponos in tradicijo, ki jo moramo ceniti, spoštovati, predvsem pa negovati.«
Kobilarna Lipica je najstarejša evropska kobilarna, ki neprekinjeno vzreja isto pasmo konj. Tradicija reje lipicancev je tudi nominirana v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Vzreja lipicanca se je začela pred skoraj štirimi stoletji in pol, ko se je nadvojvoda Karel II. odločil, da bo iz vaškega dvorca tržaškega škofa postavil kobilarno. Čreda je bila pred uničenjem in pred vojno večkrat izseljena, a so jo domačini vedno varno pripeljali nazaj.
Čredo, ki danes šteje 360 konj in 32 žrebičkov, so obiskovalci pobliže spoznali pri atraktivnem spustu črede na pašo in doživetju »Stik s konjem«. Najmlajše obiskovalce so navdušile vožnje s kočijo po stoletnih drevoredih in delavnice s poniji.
Obiskovalci lahko Kobilarno Lipica doživijo vsak dan v tednu z vodniki ali samostojno z mobilno aplikacijo »Lipica journey« in se prepričajo, zakaj je bila leta 1996 razglašena za kulturni spomenik izrednega državnega pomena.
Veščine klasične jahalne šole pa si lahko ponovno ogledajo že med 26. in 29. majem, ko bo Lipica gostila Mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju.
Kaj početi v Lipici
Dan Kobilarne Lipica je pritegnil 3.500 obiskovalcev
Osnovni podatki o operaciji:
AKRONIM OPERACIJE: Krasnost Krasa in Brkinov
VLAGATELJ: Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana (Zavod ŠTIP) -N
PARTNERJI:
- Občina Sežana, partner 1
- Občina Hrpelje Kozina, partner 2
- Občina Divača, partner 3
- Javni zavod komenski Kras, partner 4
- Kobilarna Lipica, partner 5
- Javni zavod Park Škocjanske jame, Slovenija, partner 6
- Območna obrtna zbornica Sežana, partner 7
- Razvojni center Divača, partner 8
Cilji aktivnosti:
Cilj operacije je usmeriti razvoj turizma na destinaciji v turizem z večjo dodatno vrednostjo in dvig konkurenčne prednosti lokalnega gospodarstva z enotno in jasno zastavljeno vizijo ter povezanimi ponudniki. Kar pomeni dolgoročno sodelovanje in povezovanje akterjev v učinkovita partnerstva, enotno valorizacijo ter skupno promocijo Krasa in Brkinov za skupno trženje. V redno turistično ponudbo destinacije pa bodo vključeni tudi lokalni dogodki. Na takšen način želimo okrepiti gospodarski pomen turističnih dejavnosti, ki so vezane tudi na specifičnost kraške zemlje, s čimer bomo dosegli večjo pozornost javnosti do kmetijstva in vzdrževanja celotnega ozemlja.
Pričakovani rezultati aktivnosti:
V okviru operacije pričakujemo:
- Razvoj turizma z večjo dodatno vrednostjo in dvig konkurenčne prednosti lokalnega gospodarstva
- Enotno in jasno zastavljeno vizijo razvoja turizma ter povezane ponudnike
- Učinkovito partnerstvo, enotno valorizacijo ter skupno promocijo Krasa in Brkinov
- V redno turistično ponudbo destinacije vključene lokalne dogodke
- Okrepitev gospodarskega pomena turističnih dejavnosti, ki so vezane tudi na specifičnost kraške zemlje, ter posledični doseg večje pozornosti javnosti do kmetijstva in vzdrževanja celotnega ozemlja.
- Večja ozaveščenost lokalnega okolja o pomenu varovanja narave in okolja
- Večja prepoznavnost lokalnih dobrot