19. maja 2021, ob 441. obletnici Kobilarne Lipica in reje lipicanske pasme konj predstavljamo prve prizore vizualne umetniške pripovedi o lipicancih LOVE IN US Lipizzaner Horses by Alenka Slavinec, ki je nastala v režiji vizualne umetnice in ambasadorke lipicancev Alenke Slavinec.

Umetniški film je posvečen lipicancu, ki mu je avtorica ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije poklonila fotografski cikel SLOVENIA IN US Lipizzaner Horses by Alenka SLAVINEC.

Prvi del vizualne pripovedi nosi naslov ”Rojstvo lipicanca”. Drugi del pripovedi si lahko ogledate 5. junija, tretji del pa na dan državnosti, 25. junija.

Oglejte si »Sedanjost«, drugi del vizualne umetniške pripovedi o lipicancih LOVE IN US Lipizzaner Horses by Alenka SLAVINEC, ki je nastala v režiji vizualne umetnice in ambasadorke lipicancev Alenke Slavinec ob 441. obletnici Kobilarne Lipica.

Umetniški film je posvečen lipicancu, ki mu je avtorica ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije poklonila fotografski cikel SLOVENIA IN US Lipizzaner Horses by Alenka SLAVINEC.

Drugi del vizualne pripovedi o lipicancih predstavljamo na dan, ki ima za ustvarjalko prav poseben pomen, tretji del pa si lahko ogledate na dan državnosti, 25. junija.

19. maja 1580, pred natanko 441 leti, je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, kupil lipiško posestvo od tržaškega škofa. Ta dan šteje kot začetek reje lipicanske pasme konj in dan ustanovitve kobilarne v Lipici. Spomin nanj Kobilarna Lipica in Združenje rejcev lipicanca Slovenije vsako leto obeležita z Dnevom lipicanca, v aktualnih epidemioloških razmerah pa današnji dan spremlja želja po nadaljnjem dobrem sodelovanju – za novih 441 let lipicanske pasme konj.

441. obletnico Kobilarne Lipica spremljajo živahni koraki prvih letošnjih žrebet in začetek turistične sezone, ki v Lipico pritegne največ obiskovalcev, pojasni direktor Holdinga Kobilarna Lipica, d.o.o. Matej Oset: »Vse to prinaša veliko optimizma, pravzaprav pomeni novo rojstvo in simbolen začetek vseh dogajanj v Lipici. To je čas, ko znova poudarimo pozornost, ki jo posvečamo klasičnemu konjeništvu in naši ekipi jahačic, jahačev in kočijažev, prav tako pa tudi skrbi za plemensko čredo in kakovost reje lipicancev, ki jo zagotavljajo strokovne službe, konjarji in celotna ekipa kobilarne – vse s ciljem širjenja sodelovanja z lokalnim okoljem, rasti ugleda Lipice kot izvorne kobilarne lipicanske pasme konj in ne nazadnje razvoju Lipice kot ene najvidnejših turističnih destinacij Slovenije.«

Predsednik Združenja rejcev lipicanca Slovenije Aleksander Ozmec pojasni, da lipicanec za Slovence presega vlogo in pomen konja: »Lipicanec je spomenik in simbol. Je simbol vzdržljivosti in volje slovenskega naroda, ki je vsem zgodovinskim burjam navkljub trdno vztrajal na svoji zemlji. Simbol naše navezanosti in ljubezni do domovine. Vsemu navkljub je še vedno doma na Krasu, na tistem svojem koščku domače zemlje, ki ga redi in neguje ter je njegov edini pravi dom. Toda v tem času, ko se prireditve selijo na splet, je delovanje Združenja rejcev lipicanca Slovenije okrnjeno, saj se stika s konji v celoti ne da preseliti na splet, prav tako kot tudi ne veselja ob rojstvu prvih žrebet.«

Zato si Kobilarna Lipica in Združenje rejcev lipicanca Slovenije prizadevata nadaljevati svoje poslanstvo z obetom, da se skupni dogodki in predstavitve lipicancev kmalu znova vrnejo in pritegnejo obiskovalce.

Kobilarna Lipica, s svojim prostranim posestvom in prvimi 16 žrebeti, je v teh dneh odprta za obiskovalce. V nedeljo, 23. maja, pripravlja tudi Dan lipicanca, z nekoliko drugačnim programom, prilagojenim aktualnim razmeram. Zjutraj bo obiskovalce pritegnil eden najlepših prizorov, spust lipicanskih kobil na pašo, nato pa vodeni ogledi kobilarne, vožnje s kočijo po prelepih drevoredih, vodeno doživetje stika z lipicancem in predstava Lipiške šole klasičnega konjeništva ob 15. uri. Poseben program z otroško gledališko predstavo na prostem in vrsto drugih doživetij pa bo namenjen najmlajšim obiskovalcem.

Doživetja Dneva lipicanca, 23. maja, v Lipici >>

19. maja 1580, pred natanko 441 leti, je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, kupil lipiško posestvo od tržaškega škofa. Ta dan šteje kot začetek reje lipicanske pasme konj in dan ustanovitve kobilarne v Lipici. Spomin nanj Kobilarna Lipica in Združenje rejcev lipicanca Slovenije vsako leto obeležita z Dnevom lipicanca, v aktualnih epidemioloških razmerah pa današnji dan spremlja želja po nadaljnjem dobrem sodelovanju – za novih 441 let lipicanske pasme konj.

Ta dan šteje kot dan ustanovitve Kobilarne Lipica in začetka reje lipicanske pasme konj. Spomin nanj skupaj z Združenjem rejcev lipicanca Slovenije vsako leto obeležimo z Dnevom lipicanca, letos pa bo praznovanje, ki ga prirejamo v nedeljo, 23. maja, nekoliko drugačno, prilagojeno aktualnim razmeram.

Posestvo Lipice z več kot 300 lipicanci in prostranimi zelenimi pašniki, obsijano s pomladnim soncem, bo svoja vrata za obiskovalce odprlo ob 9. uri. Kmalu za tem bo obiskovalce pritegnil eden najlepših prizorov v Lipici, spust lipicanskih kobil na pašo, nato pa vodeni ogledi kobilarne, vožnje s kočijo po prelepih drevoredih, vodeno doživetje stika z lipicancem in predstava Lipiške šole klasičnega konjeništva ob 15. uri.

Poseben program z otroško gledališko predstavo na prostem Žrebiček junak in čarobni korak ter vrsto drugih doživetij bo namenjen najmlajšim obiskovalcem Lipice. Prav vsi pa bodo lahko v toplem sončnem vremenu spoznali prva letošnja žrebeta, se podali na odkrivanje in raziskovanje zanimivosti lipiškega posestva z novo mobilno aplikacijo Lipica Journey ter se sprostili ob kavi, sladici in prigrizku na terasi Muzeja kulinarike ali kiosku Žrebiček pri otroškem igrišču.

Direktor Holdinga Kobilarna Lipica, d.o.o. Matej Oset ob tem pove: »441. obletnico Kobilarne Lipica spremljajo živahni koraki prvih letošnjih žrebet in obeti, da je pred nami čas turistične sezone, ki v Lipico pritegne največ obiskovalcev. Vse to prinaša veliko optimizma, pravzaprav pomeni novo rojstvo in simbolen začetek vseh dogajanj v Lipici. To je čas, ko znova poudarimo pozornost, ki jo posvečamo klasičnemu konjeništvu in naši ekipi jahačic, jahačev in kočijažev, prav tako pa tudi skrbi za plemensko čredo in kakovost reje lipicancev, ki jo zagotavljajo strokovne službe, konjarji in celotna ekipa kobilarne – vse s ciljem širjenja sodelovanja z lokalnim okoljem, rasti ugleda Lipice kot izvorne kobilarne lipicanske pasme konj in ne nazadnje razvoju Lipice kot ene najvidnejših turističnih destinacij Slovenije.«

Zato se v Kobilarni Lipica v teh dneh veselimo vsakega obiskovalca, ki s svojim obiskom, vtisi na družabnih omrežjih in pozitivnimi odzivi sporoča, naj kobilarna svoje poslanstvo nadaljuje še naslednjih 441 let. Kmalu, že v poletnih mesecih pa bo k doživetjem Lipice pritegnil tudi novi hotel Maestoso s štirimi zvezdicami superior, 139 sobami in kongresnim centrom.

Program in doživetja Dneva lipicanca, 23. maja

19. maja 1580, pred natanko 441 leti, je habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, kupil lipiško posestvo od tržaškega škofa. Ta dan šteje kot začetek reje lipicanske pasme konj in dan ustanovitve kobilarne v Lipici. Spomin nanj Kobilarna Lipica in Združenje rejcev lipicanca Slovenije vsako leto obeležita z Dnevom lipicanca, v aktualnih epidemioloških razmerah pa današnji dan spremlja želja po nadaljnjem dobrem sodelovanju – za novih 441 let lipicanske pasme konj.

Ta dan šteje kot dan ustanovitve Kobilarne Lipica in začetka reje lipicanske pasme konj. Spomin nanj skupaj z Združenjem rejcev lipicanca Slovenije vsako leto obeležimo z Dnevom lipicanca, letos pa bo praznovanje, ki ga prirejamo v nedeljo, 23. maja, nekoliko drugačno, prilagojeno aktualnim razmeram.

Posestvo Lipice z več kot 300 lipicanci in prostranimi zelenimi pašniki, obsijano s pomladnim soncem, bo svoja vrata za obiskovalce odprlo ob 9. uri. Kmalu za tem bo obiskovalce pritegnil eden najlepših prizorov v Lipici, spust lipicanskih kobil na pašo, nato pa vodeni ogledi kobilarne, vožnje s kočijo po prelepih drevoredih, vodeno doživetje stika z lipicancem in predstava Lipiške šole klasičnega konjeništva ob 15. uri.

Poseben program z otroško gledališko predstavo na prostem Žrebiček junak in čarobni korak ter vrsto drugih doživetij bo namenjen najmlajšim obiskovalcem Lipice. Prav vsi pa bodo lahko v toplem sončnem vremenu spoznali prva letošnja žrebeta, se podali na odkrivanje in raziskovanje zanimivosti lipiškega posestva z novo mobilno aplikacijo Lipica Journey ter se sprostili ob kavi, sladici in prigrizku na terasi Muzeja kulinarike ali kiosku Žrebiček pri otroškem igrišču.

Direktor Holdinga Kobilarna Lipica, d.o.o. Matej Oset ob tem pove: »441. obletnico Kobilarne Lipica spremljajo živahni koraki prvih letošnjih žrebet in obeti, da je pred nami čas turistične sezone, ki v Lipico pritegne največ obiskovalcev. Vse to prinaša veliko optimizma, pravzaprav pomeni novo rojstvo in simbolen začetek vseh dogajanj v Lipici. To je čas, ko znova poudarimo pozornost, ki jo posvečamo klasičnemu konjeništvu in naši ekipi jahačic, jahačev in kočijažev, prav tako pa tudi skrbi za plemensko čredo in kakovost reje lipicancev, ki jo zagotavljajo strokovne službe, konjarji in celotna ekipa kobilarne – vse s ciljem širjenja sodelovanja z lokalnim okoljem, rasti ugleda Lipice kot izvorne kobilarne lipicanske pasme konj in ne nazadnje razvoju Lipice kot ene najvidnejših turističnih destinacij Slovenije.«

Zato se v Kobilarni Lipica v teh dneh veselimo vsakega obiskovalca, ki s svojim obiskom, vtisi na družabnih omrežjih in pozitivnimi odzivi sporoča, naj kobilarna svoje poslanstvo nadaljuje še naslednjih 441 let. Kmalu, že v poletnih mesecih pa bo k doživetjem Lipice pritegnil tudi novi hotel Maestoso s štirimi zvezdicami superior, 139 sobami in kongresnim centrom.

Program Festivala kraška gmajna – pomlad:

Prvi festivalski konec tedna (22. in 23. maj):

V prvi festivalski vikend bomo vstopili z vodenim botaničnih sprehodom skozi Štanjel in čas in se spoznali s prazgodovinskimi plastmi kraja in uporabnimi rastlinami, ki so se ohranile do danes. V nedeljo se bomo, tudi v Štanjelu, podali na kulinarično-glasbeno doživetje divjih okusov in zvoka kraške gmajne. Vodeni ogledi Zvočne galerije in glasbeni koncert bodo pričarali edinstven zvok, ki ga ponuja kraški kamen.

Drugi festivalski konec tedna (29. in 30. maj):

Festival bomo v soboto  in nedeljo nadaljevali v Novi vasi, kjer bo dišalo po sveže pripravljenih jedeh iz slastnih divjih poganjkov, s katerimi boste učinkovito prečistili telo po zimskem spanju. Željni odkrivanja skrivnosti priprave in uporabe zelišč in dišavnic, ki ohranjajo vitalnost in zdravje, pa se bomo odpravili na Zeliščno kmetijo Rogelja v Vojščici.

Tretji festivalski konec tedna (5. in 6. junij):

V soboto, 5. junija, bomo v Interpretacijskem centru kraške vegetacije, v Botaničnem vrtu Sežana, na svojevrsten način – z opazovanjem, posluhom, tipom in vonjanjem odkrivali lepote kraške pokrajine, ter vtise o Krasu ujeli še v stekleničko svojega parfuma. V nedeljo, 6. junija, se bomo na čudovitem posestvu Lipice podali na zvočno potovanje z gongi pod zvezdnatim nebom. Člane Zveze društev slepih in slabovidnih bo pričakalo nepozabno doživetje vodenega stika z lipicanci in čutno spoznavanje izjemnega naravnega in ekološkega območja Živega muzeja Krasa.

Četrti festivalski konec tedna (12. in 13. junij):

Sproščujoč festivalski konec tedna bodo začeli otroci osnovnih šol in vrtcev s Krasa z obeh strani meje, skupaj s starši, s celodnevno akcijo popravila suhega zidu. V nedeljo, 13. junija, pa se bomo odpravili na pohod po Krasoslovno-naravoslovni učni poti skupaj s poznavalko s področja vodenja izobraževanj čuječnosti in senzibilizacije do okolja in dediščine, ga. Karin Lavin.

Peti festivalski konec tedna (18.,19. in 20. junij):

V petek, 18. junija, se bomo sprehodili preko kraške gmajne, vse do mogočne ledenice ob cesti v vas Kačiče-Pared, kjer bomo spoznavali kraške pojave in kraške dobrote Turistične kmetije Vrbin.

Sobota, 19. junija, bo v znamenju poglobljenih odnosov med ljudmi in Zemljinim vesoljem, ki ga bomo spoznavali skozi oči Marka Pogačnika, Unescovega umetnika za mir.

V nedeljo, 20. junija, nam bo v Parku Škocjanske jame, priznani botanik Andrej Seliškar približal pisani svet gmajne in razkril marsikatero zanimivost iz življenja kraških rastlin.

Bele lipicanske kobile iz Kobilarne Lipica so v vsej svoji lepoti pridirjale na odprtje 30. mednarodne spletne konference The Web Conference. Ta svetovni forum o razvoju spleta in z njim povezanih tehnologij povezuje raziskovalce, znanstvenike, vizionarje in poslovni svet. Konferenca je bila sprva predvidena v Ljubljani, vendar bo do 23. aprila potekala preko spletnih povezav, kjer eleganco lipicancev skozi vizualno umetnost premierno predstavlja ambasadorka teh plemenitih konj Alenka Slavinec.

Premiera poetične vizualne pripovedi o lipicancih avtorice Alenke Slavinec je bila na včerajšnjem otvoritvenem večeru The Web Conference, intimno srečanje umetnice z belimi konji pa se začne zjutraj, ob sončnem vzhodu sredi prostranega lipiškega posestva. Vizualna pripoved vabi na popotovanje skozi čas, od prvih lipicancev, pred več kot 440 leti, vse do danes, ko ob pogledu v oči belega konja preprosto ni druge možnosti, kot da se odpre srce. Tako avtorica začuti mir, radost in srečo, ob popolni enosti narave in človeka.

Z vizualnim popotovanjem, z roko v roki z dušo lipicanca, Alenka Slavinec nadaljuje umetniški projekt, posvečen lipicanskemu konju, ki se je začel ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije leta 2011 z odprtjem fotografske razstave SLOVENIA IN US Lipizzaner Horses by Alenka SLAVINEC.

Od takrat je razstava obkrožila svet, na ogled je bila v 11 državah, več kot 50-krat. Letos, ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, sta se lepota in plemenitost lipicancev dotaknili tudi udeležencev mednarodne spletne konference The Web Conference, ki se je začela leta 1994 v raziskovalnem središču CERN v Švici in poteka pod okriljem IW3C2, Inštituta Jožefa Štefana, Univerze v Stanfordu, Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco UNESCA (IRCAI) in družbe Videolectures.net s podporo tehnoloških velikanov, kot so Microsoft, Amazon, Google in Facebook.

Poetična vizualna pripoved o lipicancih avtorice Alenke Slavinec bo po včerajšnji premieri vabila k srečanju z lipicanci tudi na spletu.

vgust Černigoj, utemeljitelj konstruktivizma na Slovenskem in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti, je med pionirji izdelave kolaža in asemblaža tudi v prostoru Srednje Evrope. Zato pripada Černigojevim delom prav posebno mesto na 9. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti, ki bo v Kranju potekal pod naslovom Lepljenka, kolaž in asemblaž: reciklirane zgodbe.

Černigojeva dela bodo na ogled na posebni razstavi v Mali galeriji Likovnega društva Kranj, skupaj z deli francosko-ameriškega ustvarjalca Armana Fernandeza, ki v svetovni likovni umetnosti predstavlja eno od osrednjih figur novega realizma. Likovno društvo Kranj je pod umetniškim vodstvom mag. Klavdija Tutte, skupaj z Zavodom za turizem in kulturo Kranj, Mestno občino Kranj in Gorenjskim muzejem postavilo na ogled dela skoraj 100 avtorjev iz Evrope, Azije in Južne Amerike.

Avgusta Černigoja, ki se je rodil 24. avgusta 1898 v Trstu, sta kolaž in asemblaž pritegnila že v zgodnjih 20-ih letih. Ko na likovni akademiji v Muenchnu niso sprejeli njegovih konstruktivističnih asemblažev in naprednih likovih eksperimentov, se je odločil, da bo svojo vizijo razvijal na znameniti umetnostni šoli Bauhaus v Weimarju, kjer je kmalu dobil potrditev svoje ustvarjalne poti.

Kolaže in asemblaže je ustvarjal tudi v 60-ih letih, ko je pod vplivom neodadaizma črpal iz svoje avantgardne umetnosti. Znova se je kolažem in objektom posvetil konec 60-ih let, v njegovih delih iz tega obdobja je čutiti socialno in tudi politično angažiranost, sarkazem, zanimanje za dogajanje v svetu in željo prenesti vse to v svoj svet, poln idej, življenjske modrosti in svojstvenega pojmovanja človeka.

Mnogih kolažev ni naslovil, so pa zato okrepljeni z drugimi likovnimi tehnikami od olja do pastela in risbe, medtem ko je pri ustvarjanju asemblažev Černigoj uporabljal predvsem najdene, pogosto celo zavržene in vsakdanje predmete. Njegovi asemblaži so v bistvu manjši objekti, ki so lahko povsem skulpturalni, je razstavi na pot zapisal mag. Davor Kernel iz Goriškega muzeja, kustos Galerije Avgusta Černigoja.

»Umetnost Avgusta Černigoja je vselej živa, privlačna in aktualna, zato nas veseli, da bodo umetnika v prihodnjih dneh pobližje spoznali tudi obiskovalci 9. Mednarodnega festivala likovnih umetnosti v Kranju,« je pestro festivalsko dogajanje pospremil direktor Kobilarne Lipica Matej Oset.

9. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj

9. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj vabi k sprehodom po 18 festivalskih prizoriščih od 1. oktobra do 3. novembra. V teh dneh bo organiziranih več vodenih ogledov, dogajanje bo potekalo v skladu z navodili NIJZ. Več o 9. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj:  https://bit.ly/2HAUJhP 

Galerija Avgusta Černigoja v Lipici

Avgust Černigoj je zadnja leta svojega izjemno ustvarjalnega življenja preživel v Kobilarni Lipica in kobilarni zapustil izjemen opus svojih 1.358 umetniških del. Izbrana dela so na ogled v Galeriji Avgusta Černigoja, ki jo je v umetnikovem duhu zasnovala skupina Novi kolektivizem.

Kolaž in asemblaž

Kolaž je umetniško delo, ustvarjeno kot sestavljanka iz različnih materialov in oblik, ki oblikujejo povsem novo formo. Asemblaž je tridimenzionalno likovno delo, sestavljeno iz medsebojno povezanih elementov – praviloma najdenih materialov, predmetov in objektov – v prostostoječe prostorske aranžmaje.

Kolaž med umetnostjo in popularno kulturo

»Kolaži iz različnih obdobij ustvarjanja pri Černigoju vselej spodbujajo razmišljanje o tem, kaj je umetniško delo. Nenazadnje je kolaž kot likovna tehnika spreobrnil razumevanje umetnosti in s tem zabrisal ločnico med umetniškim delom in popularno kulturo.» mag. Davor Kernel

Pred 122 leti, 24. avgusta 1898, se je v Trstu rodil Avgust Černigoj, konstruktivist in eden najvidnejših predstavnikov slovenske avantgarde v likovni umetnosti. Bil je izjemen likovni ustvarjalec in edini slovenski umetnik, ki se je šolal na priznani šoli Bauhaus v nemškem Weimarju, kjer je bil v stiku z umetniki, kot so Walter Gropius, Paul Klee, Vasilij Kandinski, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer.

Po vrnitvi v Ljubljano je postal utemeljitelj konstruktivizma na Slovenskem in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti, vselej korak pred časom. Bil je tudi tesni sodelavec in prijatelj pesnika Srečka Kosovela.

Zadnja leta svojega izjemno ustvarjalnega življenja je preživel v Kobilarni Lipica, na edinstvenem zelenem posestvu med belimi lipicanci. Zato je Kobilarni Lipica zapustil izjemen opus svojih 1.358 umetniških del. Izbrana dela so na ogled v Galeriji Avgusta Černigoja, ki jo je v umetnikovem duhu zasnovala skupina Novi kolektivizem.

Umetniška dela iz Galerije Avgusta Černigoja lahko v teh dneh pobližje spoznate v sproščenem vzdušju, ob ogledu zelenega posestva Lipice, ki je dom več kot 300 lipicancev. Obenem pa med 24. in 31. avgustom k ogledu vabi k ogledu digitalna pop-up galerija izbranih Černigojevih umetniških del.

Ustvarjalnost Avgusta Černigoja bo v teh dneh pozdravila obiskovalce tudi na družabnih omrežjih Kobilarne Lipica. Dela Avgusta Černigoja so namreč pred časom digitalizirali strokovnjaki Loškega muzeja iz Škofje Loke v okviru mednarodnega projekta Bauhaus – mreženje idej in prakse (BauNet). Digitalizacija tako omogoča lažji dostop do umetniških vsebin in njihovo bolj osebno doživljanje.

V letu, ko Kobilarna Lipica praznuje 440. obletnico, pa so obiskovalci prav posebno vabljeni, da si z vstopnico za ogled kobilarne ogledajo tudi Galerijo Avgusta Černigoja.